Page 274 - Rižnar, Igor, ur. 2017. Jezikovno izobraževanje in podjetja. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 274
Jezikovno izobraževanje in podjetja
gotovost izgine; izgine tako hitro, kakor hitro izstopimo iz šolskih klo-
pi in se znajdemo v svetu priložnosti in izzivov. Znajti se v svobodi, ki
jo vseživljenjsko izobraževanje ponuja, je veliko bolj zahtevno, kakor se
podrejati že ustaljenim hiearhičnim strukturam v šolskih klopeh. Pri vse-
življenjskem izobraževanju so še kako pomembne sposobnosti in lastnos-
ti, ki opredeljujejo zrelo osebnost in ki bi jih morala privzgajati že šola
(Brečko 1995, 11).
D. Brečko (prav tam, 13) piše, da je odnos, ki ga ima posameznik do
učenja, hkrati pokazatelj stopnje osebnostnega razvoja in nepogrešljiv ele-
ment zrele osebnosti. Za zrelo delovanje osebnosti so po njenem mnenju
značilni: dolgoročno načrtovanje lastne prihodnosti, postavljanje stabil-
nih življenjskih ciljev in delovanje v smeri in v skladu z življenjskimi cilji.
Na poti do postavljenih ciljev, ki jih D. Brečko (prav tam) postavi
274 kot element zrele osebnosti, se, seveda, lahko pojavi veliko ovir, predvsem
sprememb in negotovosti, ki jih moramo ljudje sprejemati in z njimi znati
živeti. Pri tem pa lahko mnogo pomaga učenje: vsako učenje namreč veča
posameznikov prag sprejemanja negotovosti in krepi razvojno-dinamič-
no komponento osebnosti, ki je edino jamstvo za to, da se bo posamezni-
ku uspelo pravočasno prilagoditi vsakokratnim zahtevam, ki jih pred nje-
ga postavlja realnost (prav tam).
Osebnostni razvoj in koncept vseživljenjskega učenja
in izobraževanja
Za učenje in izobraževanje nismo nikoli prestari, saj, kot piše L. Marja-
novič Umek (2004, 741), v človekovem življenju ne obstaja neko določeno
razvojno obdobje, v katerem bi se ljudje lahko ali celo morali nehati uči-
ti in izobraževati. Vseživljenjsko učenje pomembno prispeva h kakovo-
sti posameznikovega življenja v odraslosti, saj ugodno vpliva na razvoj ali
vsaj zadrževanje spoznavnih sposobnosti, na sposobnost spoprijemanja z
vsakdanjimi življenjskimi situacijami in na človekovo samospoštovanje.
Odrasli, ki po daljši prekinitvi formalnega izobraževanja to uspešno
zaključijo, pridobijo tako na spoznavnem kot na socialno-osebnostnem
področju razvoja (Brečko 1998, 18–22):
− intelektualno delo izboljša njihove spoznavne sposobnosti, kar
dolgoročno ugodno vpliva na zadrževanje sposobnosti v pozni
odraslosti,
− izboljšajo sposobnost povezovanja novih spoznanj z že pridoblje-
nimi in jih učinkovito uporabljajo v vsakdanjem življenju,
− vključujejo nova spoznanja v osebno življenje,
gotovost izgine; izgine tako hitro, kakor hitro izstopimo iz šolskih klo-
pi in se znajdemo v svetu priložnosti in izzivov. Znajti se v svobodi, ki
jo vseživljenjsko izobraževanje ponuja, je veliko bolj zahtevno, kakor se
podrejati že ustaljenim hiearhičnim strukturam v šolskih klopeh. Pri vse-
življenjskem izobraževanju so še kako pomembne sposobnosti in lastnos-
ti, ki opredeljujejo zrelo osebnost in ki bi jih morala privzgajati že šola
(Brečko 1995, 11).
D. Brečko (prav tam, 13) piše, da je odnos, ki ga ima posameznik do
učenja, hkrati pokazatelj stopnje osebnostnega razvoja in nepogrešljiv ele-
ment zrele osebnosti. Za zrelo delovanje osebnosti so po njenem mnenju
značilni: dolgoročno načrtovanje lastne prihodnosti, postavljanje stabil-
nih življenjskih ciljev in delovanje v smeri in v skladu z življenjskimi cilji.
Na poti do postavljenih ciljev, ki jih D. Brečko (prav tam) postavi
274 kot element zrele osebnosti, se, seveda, lahko pojavi veliko ovir, predvsem
sprememb in negotovosti, ki jih moramo ljudje sprejemati in z njimi znati
živeti. Pri tem pa lahko mnogo pomaga učenje: vsako učenje namreč veča
posameznikov prag sprejemanja negotovosti in krepi razvojno-dinamič-
no komponento osebnosti, ki je edino jamstvo za to, da se bo posamezni-
ku uspelo pravočasno prilagoditi vsakokratnim zahtevam, ki jih pred nje-
ga postavlja realnost (prav tam).
Osebnostni razvoj in koncept vseživljenjskega učenja
in izobraževanja
Za učenje in izobraževanje nismo nikoli prestari, saj, kot piše L. Marja-
novič Umek (2004, 741), v človekovem življenju ne obstaja neko določeno
razvojno obdobje, v katerem bi se ljudje lahko ali celo morali nehati uči-
ti in izobraževati. Vseživljenjsko učenje pomembno prispeva h kakovo-
sti posameznikovega življenja v odraslosti, saj ugodno vpliva na razvoj ali
vsaj zadrževanje spoznavnih sposobnosti, na sposobnost spoprijemanja z
vsakdanjimi življenjskimi situacijami in na človekovo samospoštovanje.
Odrasli, ki po daljši prekinitvi formalnega izobraževanja to uspešno
zaključijo, pridobijo tako na spoznavnem kot na socialno-osebnostnem
področju razvoja (Brečko 1998, 18–22):
− intelektualno delo izboljša njihove spoznavne sposobnosti, kar
dolgoročno ugodno vpliva na zadrževanje sposobnosti v pozni
odraslosti,
− izboljšajo sposobnost povezovanja novih spoznanj z že pridoblje-
nimi in jih učinkovito uporabljajo v vsakdanjem življenju,
− vključujejo nova spoznanja v osebno življenje,
