Page 276 - Rižnar, Igor, ur. 2017. Jezikovno izobraževanje in podjetja. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 276
Jezikovno izobraževanje in podjetja
nje ter iskanje drugačnih, novih povezav z njegovimi predstavami (Le-
sar 2000, 29).
Ideja o vseživljenjskosti učenja tako zahteva za svoje uresničevanje
tudi določen tip osebnosti. Prožna osebnost je posameznik, ki transfor-
mira kulturno okolje in samega sebe, hkrati pa je kontemplativna in ak-
tivna ter usmerjena k ustvarjanju in realizaciji proizvoda. Je avtonomna
oseba, zrela, uravnovešena, stabilna, interaktivna in prilagodljiva za spre-
membe. Prožna osebnost je dandanes nuja, saj ravno prožnost postaja na-
čin obvladovanja družbenih in ostalih sprememb, ki jih ni malo (Novak
1998, 58).
Vseživljenjskost izobraževanja je v informacijski dobi za družbo in
posameznika zavezujoča. Za posameznika to pomeni predvsem, da se na-
uči učiti se. Prvi pogoji za to so zelo razvita motivacija za izobraževanje,
276 sposobnost povezovanja in analize različnih informacij ter prestrukturi-
ranje že pridobljenega znanja. Najpomembnejša pri vsem tem je samostoj-
nost (Lesar 2000, 24).
Dohmen (1996, po Lesar 2000, 24) navaja, da je »osnovni pogoj za
uresničevanje vseživljenjskosti izobraževanja razvitost družbe, ki posa-
mezniku omogoča ne samo svobodno odločanje, marveč tudi odgovor-
no vključevanje in smiselno oblikovanje skupnega življenja«. Omenjeni
avtor je iz te predpostavke izpeljal tudi lastnosti, ki jih posameznik potre-
buje za uresničevanje koncepta vseživljenjskega učenja. To so (prav tam):
– bolje razumeti lastno ravnanje in njegove konsenkvence,
– jasneje prepoznavati lastne, tuje, družbene in kulturne predpo-
stavke,
– kritično ovrednotiti različne interpretacijske vzorce za razume-
vanje življenja in sveta,
– diferencirano analiziranje problemov,
– odgovorno zastavljanje alternativnih rešitev,
– lastna nova spoznanja vplivneje predstavljati v realne spremem-
be.
R. Caffarella in J. M. O'Donnel (prav tam) opozarjata, da je vseži-
vljenjsko izobraževanje zelo odvisno od količine motivacije učečega. Av-
torici predpostavljata, da mora posameznik:
– ugotoviti svoje učne potrebe, cilje in predpostavke,
– vnaprej ciljno usmeriti svoje procese učenja,
– vnaprej načrtovati učne strategije, učno okolje in časovno razde-
litev,
– lokalizirati zadržke in težave,
nje ter iskanje drugačnih, novih povezav z njegovimi predstavami (Le-
sar 2000, 29).
Ideja o vseživljenjskosti učenja tako zahteva za svoje uresničevanje
tudi določen tip osebnosti. Prožna osebnost je posameznik, ki transfor-
mira kulturno okolje in samega sebe, hkrati pa je kontemplativna in ak-
tivna ter usmerjena k ustvarjanju in realizaciji proizvoda. Je avtonomna
oseba, zrela, uravnovešena, stabilna, interaktivna in prilagodljiva za spre-
membe. Prožna osebnost je dandanes nuja, saj ravno prožnost postaja na-
čin obvladovanja družbenih in ostalih sprememb, ki jih ni malo (Novak
1998, 58).
Vseživljenjskost izobraževanja je v informacijski dobi za družbo in
posameznika zavezujoča. Za posameznika to pomeni predvsem, da se na-
uči učiti se. Prvi pogoji za to so zelo razvita motivacija za izobraževanje,
276 sposobnost povezovanja in analize različnih informacij ter prestrukturi-
ranje že pridobljenega znanja. Najpomembnejša pri vsem tem je samostoj-
nost (Lesar 2000, 24).
Dohmen (1996, po Lesar 2000, 24) navaja, da je »osnovni pogoj za
uresničevanje vseživljenjskosti izobraževanja razvitost družbe, ki posa-
mezniku omogoča ne samo svobodno odločanje, marveč tudi odgovor-
no vključevanje in smiselno oblikovanje skupnega življenja«. Omenjeni
avtor je iz te predpostavke izpeljal tudi lastnosti, ki jih posameznik potre-
buje za uresničevanje koncepta vseživljenjskega učenja. To so (prav tam):
– bolje razumeti lastno ravnanje in njegove konsenkvence,
– jasneje prepoznavati lastne, tuje, družbene in kulturne predpo-
stavke,
– kritično ovrednotiti različne interpretacijske vzorce za razume-
vanje življenja in sveta,
– diferencirano analiziranje problemov,
– odgovorno zastavljanje alternativnih rešitev,
– lastna nova spoznanja vplivneje predstavljati v realne spremem-
be.
R. Caffarella in J. M. O'Donnel (prav tam) opozarjata, da je vseži-
vljenjsko izobraževanje zelo odvisno od količine motivacije učečega. Av-
torici predpostavljata, da mora posameznik:
– ugotoviti svoje učne potrebe, cilje in predpostavke,
– vnaprej ciljno usmeriti svoje procese učenja,
– vnaprej načrtovati učne strategije, učno okolje in časovno razde-
litev,
– lokalizirati zadržke in težave,
