Page 279 - Rižnar, Igor, ur. 2017. Jezikovno izobraževanje in podjetja. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 279
Vseživljenjsko jezikovno izobraževanje za 21. stoletje 279
nje sposobnosti slušnega razumevanja, branja, govorjenja in pisanja, zato
je predvsem na začetnih stopnjah pri učenju in poučevanju potrebno štu-
dijsko gradivo« (Dobnik 2001, 74).
Predavatelji tujih jezikov večinoma vzamejo za podlago učenja oz.
pomnjenja učbenik, ki je širše zastavljen, razen pri zelo specifičnih ciljnih
skupinah, kjer ni mogoče uporabiti nobenega razpoložljivega učbenika.
Nevarnost uporabe učbenika je v tem, da mentor podredi cilje programa,
ki si ga je zastavil za določeno ciljno skupino, po navadi abstraktno opre-
deljenim ciljem učbenika. Ti cilji so pogosto predvsem jezikovne narave.
Skupino slušateljev s tem pripelje do določenega jezikovnega znanja, za-
radi česar se lahko zgodi, da zanemari komunikacijsko funkcijo jezikov-
nih spretnosti (prav tam).
Jezikovno izobraževanje odraslih teži predvsem k manjšim skupi-
nam, ki imajo ozko opredeljene potrebo po znanju tujega jezika. Te sku-
pine zahtevajo učinkovit in hiter odgovor. Izvajalec izobraževanja mora
na podlagi lastnega znanja in izkušenj narediti koncept vsebin ter pro-
jekcijo poteka izobraževanja. Vsebine mora preplesti in izbrati tako, da v
predvidenem času slušatelja privedejo do tega, da bo sposoben pridoblje-
no znanje uporabiti tudi v konkretnih okoliščinah (prav tam).
Jezikovno izobraževanje odraslih se od izobraževanja otrok razliku-
je prav po tem, da cilj izobraževanja ni vnaprej dan, ampak se opredeli na
vsako ciljno skupino oz. slušatelja. Pri tem se postavi vprašanje, kaj naj bi
bil cilj učenja tujih jezikov. Cilj je vsekakor obvladovanje jezika samega.
A to ni končni cilj. Obvladovanje jezika in jezikovnih sredstev je le eden
od pogojev za doseganje končnega cilja, kar pa je uporaba jezika v dolo-
čenih okoliščinah, predvsem za pisno in ustno sporazumevanje z drugi-
mi (prav tam).
Vpliv e-izobraževanja na jezikovno izobraževanje
Uveljavljanje svetovnega spleta je na področje izobraževanja prineslo
mnogo novega. Spremenilo je poti do znanja, predstavilo težišča izobra-
ževanja in spremenilo vlogo znanja (Rebolj 2008, 17). E-izobraževanje je
organizacijski portal prihodnosti, ki ima številne prednosti, kot so npr.
zmanjšanje stroškov učenja in izobraževalnega procesa, učinkovitejše na-
črtovanje in razvoj kadrov, večje možnosti za zmanjšanje nezaposlenosti,
hitrejše pridobivanje spretnosti, znanja in sposobnosti, prilagodljivost po-
trebam udeležencev izobraževanja in uporabnikov kadrov, dostopnost iz-
obraževalnih portalov 24 ur na dan, večja fleksibilnost pri sestavljanju
učnih načrtov, povečanje zadovoljstva partnerjev in strank (Kustec 2001,
61). Tudi v tujini e-izobraževanje velja za učinkovit in ekonomičen način
nje sposobnosti slušnega razumevanja, branja, govorjenja in pisanja, zato
je predvsem na začetnih stopnjah pri učenju in poučevanju potrebno štu-
dijsko gradivo« (Dobnik 2001, 74).
Predavatelji tujih jezikov večinoma vzamejo za podlago učenja oz.
pomnjenja učbenik, ki je širše zastavljen, razen pri zelo specifičnih ciljnih
skupinah, kjer ni mogoče uporabiti nobenega razpoložljivega učbenika.
Nevarnost uporabe učbenika je v tem, da mentor podredi cilje programa,
ki si ga je zastavil za določeno ciljno skupino, po navadi abstraktno opre-
deljenim ciljem učbenika. Ti cilji so pogosto predvsem jezikovne narave.
Skupino slušateljev s tem pripelje do določenega jezikovnega znanja, za-
radi česar se lahko zgodi, da zanemari komunikacijsko funkcijo jezikov-
nih spretnosti (prav tam).
Jezikovno izobraževanje odraslih teži predvsem k manjšim skupi-
nam, ki imajo ozko opredeljene potrebo po znanju tujega jezika. Te sku-
pine zahtevajo učinkovit in hiter odgovor. Izvajalec izobraževanja mora
na podlagi lastnega znanja in izkušenj narediti koncept vsebin ter pro-
jekcijo poteka izobraževanja. Vsebine mora preplesti in izbrati tako, da v
predvidenem času slušatelja privedejo do tega, da bo sposoben pridoblje-
no znanje uporabiti tudi v konkretnih okoliščinah (prav tam).
Jezikovno izobraževanje odraslih se od izobraževanja otrok razliku-
je prav po tem, da cilj izobraževanja ni vnaprej dan, ampak se opredeli na
vsako ciljno skupino oz. slušatelja. Pri tem se postavi vprašanje, kaj naj bi
bil cilj učenja tujih jezikov. Cilj je vsekakor obvladovanje jezika samega.
A to ni končni cilj. Obvladovanje jezika in jezikovnih sredstev je le eden
od pogojev za doseganje končnega cilja, kar pa je uporaba jezika v dolo-
čenih okoliščinah, predvsem za pisno in ustno sporazumevanje z drugi-
mi (prav tam).
Vpliv e-izobraževanja na jezikovno izobraževanje
Uveljavljanje svetovnega spleta je na področje izobraževanja prineslo
mnogo novega. Spremenilo je poti do znanja, predstavilo težišča izobra-
ževanja in spremenilo vlogo znanja (Rebolj 2008, 17). E-izobraževanje je
organizacijski portal prihodnosti, ki ima številne prednosti, kot so npr.
zmanjšanje stroškov učenja in izobraževalnega procesa, učinkovitejše na-
črtovanje in razvoj kadrov, večje možnosti za zmanjšanje nezaposlenosti,
hitrejše pridobivanje spretnosti, znanja in sposobnosti, prilagodljivost po-
trebam udeležencev izobraževanja in uporabnikov kadrov, dostopnost iz-
obraževalnih portalov 24 ur na dan, večja fleksibilnost pri sestavljanju
učnih načrtov, povečanje zadovoljstva partnerjev in strank (Kustec 2001,
61). Tudi v tujini e-izobraževanje velja za učinkovit in ekonomičen način
