Page 65 - Rižnar, Igor, ur. 2017. Jezikovno izobraževanje in podjetja. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 65
Jezikovne in kulturne prepreke v slovenskih malih in srednje velikih podjetjih 65
− zaposlitev oseb, katerih materni jezik je jezik, ki se govori na cilj-
nem trgu,
− zaposlitev oseb z jezikovno-komunikacijskimi spretnostmi,
− vključitev poklicnih prevajalcev in tolmačev,
− razvijanje jezikovne strategije pred začetkom izvažanja v tujo dr-
žavo za preprečitev komunikacijskih ovir.
Raziskava PIMLICO (European Commission 2011, 5) je bila izvede-
na v 40 uspešnih evropskih malih in srednje velikih izvoznih podjetjih,
ki imajo jezikovno-komunikacijsko strategijo. Trem od štirih omenjenih
podjetij se je prodaja s pomočjo komunikacijskega managementa poveča-
la za najmanj 16 %.
Če se torej želimo izogniti jezikovnim preprekam, ki jih srečamo na
poti poslovanja s tujimi državami, si moramo jasno zastaviti jezikovno-
-komunikacijsko strategijo podjetja. Dobra jezikovno-komunikacijska
strategija je sestavljena iz naslednjih elementov, ki jih v svojem delu opi-
suje Hagen (10):
− uporaba lokalnih zastopnikov za reševanje jezikovnih težav,
− ustvarjanje posebnih kulturno in jezikovno prilagojenih sple-
tnih strani,
− uporaba jezikovnih revizij,
− uporaba poklicnih prevajalcev in tolmačev,
− prevajanje promocijskega, prodajnega in tehničnega materiala,
− jezikovno izobraževanje in usposabljanje,
− spletno učenje jezikov,
− stroga zaposlitvena politika,
− uvedba delovne prakse za tuje študente,
− zaposlovanje ljudi, katerih materni jezik je tuji jezik,
− uvedba e-poslovanja, ki vključuje večjezične operacije.
Leta 2006 je v petnajstih od devetindvajsetih evropskih držav naj-
manj 50 % udeležencev težilo k izdelavi jezikovno-komunikacijske stra-
tegije v svojem poslovanju (CILT 2007, 2). Leta 2012 so izvedli podobno
raziskavo ARCTIC za mala in srednje velika podjetja v Veliki Britani-
ji. Primerjava rezultatov med omenjenima raziskavama kaže na to, da so
mala in srednje velika podjetja v tem času zelo napredovala pri sprejema-
nju jezikovno-komunikacijske strategije v svoje poslovanje (Hagen idr.
2012, 4).
Jezikovne prepreke so pogost izziv v internacionalnih podjetjih. Na-
ravni govorci se dostikrat ne zavedajo, da je prav njihov način govorje-
nja razlog za ustvarjanje preprek pri komuniciranju. Zato Kate Berardo
− zaposlitev oseb, katerih materni jezik je jezik, ki se govori na cilj-
nem trgu,
− zaposlitev oseb z jezikovno-komunikacijskimi spretnostmi,
− vključitev poklicnih prevajalcev in tolmačev,
− razvijanje jezikovne strategije pred začetkom izvažanja v tujo dr-
žavo za preprečitev komunikacijskih ovir.
Raziskava PIMLICO (European Commission 2011, 5) je bila izvede-
na v 40 uspešnih evropskih malih in srednje velikih izvoznih podjetjih,
ki imajo jezikovno-komunikacijsko strategijo. Trem od štirih omenjenih
podjetij se je prodaja s pomočjo komunikacijskega managementa poveča-
la za najmanj 16 %.
Če se torej želimo izogniti jezikovnim preprekam, ki jih srečamo na
poti poslovanja s tujimi državami, si moramo jasno zastaviti jezikovno-
-komunikacijsko strategijo podjetja. Dobra jezikovno-komunikacijska
strategija je sestavljena iz naslednjih elementov, ki jih v svojem delu opi-
suje Hagen (10):
− uporaba lokalnih zastopnikov za reševanje jezikovnih težav,
− ustvarjanje posebnih kulturno in jezikovno prilagojenih sple-
tnih strani,
− uporaba jezikovnih revizij,
− uporaba poklicnih prevajalcev in tolmačev,
− prevajanje promocijskega, prodajnega in tehničnega materiala,
− jezikovno izobraževanje in usposabljanje,
− spletno učenje jezikov,
− stroga zaposlitvena politika,
− uvedba delovne prakse za tuje študente,
− zaposlovanje ljudi, katerih materni jezik je tuji jezik,
− uvedba e-poslovanja, ki vključuje večjezične operacije.
Leta 2006 je v petnajstih od devetindvajsetih evropskih držav naj-
manj 50 % udeležencev težilo k izdelavi jezikovno-komunikacijske stra-
tegije v svojem poslovanju (CILT 2007, 2). Leta 2012 so izvedli podobno
raziskavo ARCTIC za mala in srednje velika podjetja v Veliki Britani-
ji. Primerjava rezultatov med omenjenima raziskavama kaže na to, da so
mala in srednje velika podjetja v tem času zelo napredovala pri sprejema-
nju jezikovno-komunikacijske strategije v svoje poslovanje (Hagen idr.
2012, 4).
Jezikovne prepreke so pogost izziv v internacionalnih podjetjih. Na-
ravni govorci se dostikrat ne zavedajo, da je prav njihov način govorje-
nja razlog za ustvarjanje preprek pri komuniciranju. Zato Kate Berardo
