Page 67 - Rižnar, Igor, ur. 2017. Jezikovno izobraževanje in podjetja. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 67
Jezikovne in kulturne prepreke v slovenskih malih in srednje velikih podjetjih 67
bi dosegli v takšni meri. Če torej investiramo v razvoj pomembne komu-
nikacijske strategije, si lahko bistveno izboljšamo položaj na globalnem
trgu, obenem pa lahko s povečano prodajo ustvarjamo tudi višjo donos-
nost, kar je v interesu vsakega managerja.
Pomanjkanje znanja tujih jezikov in posledice
Ugotovljeno je bilo, da je kar 11 % v raziskavi udeleženih podjetij izgubi-
lo posel oziroma ni sklenilo pogodbe zaradi pomanjkanja znanja tujih je-
zikov in da kar 46 % podjetij v Evropski uniji načrtuje vstop na nove tuje
trge v prihodnosti. Kar polovica teh podjetij se zaveda, da bodo v prihod-
njih treh letih potrebovala dodatna znanja tujih jezikov (CILT 2007, 2).
Da je dobro znanje tujega jezika resnično pomembno, nam ponovno
potrjujejo podatki, pridobljeni v prej omenjeni raziskavi, saj je med skoraj
200 podjetji 37 takšnih, ki je izgubilo potencialno sklenitev posla zaradi
pomanjkanja znanja tujih jezikov. Vrednost poslov je med 8 in 13,5 milijo-
na EUR. Kar 54 podjetij je izgubilo možnost podpisa sporazuma v vred-
nosti med 16,5 in 25,3 milijona EUR in 10 podjetij, katerih vrednost po-
tencialne pogodbe je presegala milijon EUR vrednosti. Povprečna izguba
na podjetje v obdobju treh let je bila 325.000 EUR.
Razlogi, ki so jih podjetja navedla kot problematične v povezavi z je-
zikom in komunikacijo, so naslednji:
− osebje ne zna govoriti tujega jezika,
− pomanjkanje samozavesti pri komuniciranju v tujem jeziku,
− okvare na telefonskih centralah pri sprejemanju klicev iz tujine,
− napake pri prevajanju in interpretiranju,
− nezmožnost izkoristiti priložnosti,
− pomanjkanje občutka za tuje kulture (CILT 2007, 2).
Če torej želimo premagati jezikovne in kulturne ovire, je zelo po-
membno, da v podjetju zaposlimo vsaj eno osebo, ki je sposobna tekoče
govoriti najmanj en tuj jezik in ima dobre komunikacijske spretnosti. Še
bolj priporočljivo je, da zaposlimo osebo, ki tekoče govori več tujih jezi-
kov. S tem si dodatno odpremo možnosti poslovanja na tujih trgih.
Ker so podjetja navedla, da so problemi povezani tudi z napakami
pri prevajanju in interpretiranju, je zelo pomembno, da pri naročilu sto-
ritev prevajanja in interpretiranja izberemo izobražene prevajalce in in-
terprete, ki imajo poleg pridobljene izobrazbe tudi dobre reference. Pred-
vsem je pomembno, da niso izobraženi samo jezikovno, ampak da imajo
tudi znanje o navadah in običajih oziroma o kulturnih posebnostih tuje-
ga področja, v ali iz katerega jezikovno prevajajo. Tako se bo število napak
bi dosegli v takšni meri. Če torej investiramo v razvoj pomembne komu-
nikacijske strategije, si lahko bistveno izboljšamo položaj na globalnem
trgu, obenem pa lahko s povečano prodajo ustvarjamo tudi višjo donos-
nost, kar je v interesu vsakega managerja.
Pomanjkanje znanja tujih jezikov in posledice
Ugotovljeno je bilo, da je kar 11 % v raziskavi udeleženih podjetij izgubi-
lo posel oziroma ni sklenilo pogodbe zaradi pomanjkanja znanja tujih je-
zikov in da kar 46 % podjetij v Evropski uniji načrtuje vstop na nove tuje
trge v prihodnosti. Kar polovica teh podjetij se zaveda, da bodo v prihod-
njih treh letih potrebovala dodatna znanja tujih jezikov (CILT 2007, 2).
Da je dobro znanje tujega jezika resnično pomembno, nam ponovno
potrjujejo podatki, pridobljeni v prej omenjeni raziskavi, saj je med skoraj
200 podjetji 37 takšnih, ki je izgubilo potencialno sklenitev posla zaradi
pomanjkanja znanja tujih jezikov. Vrednost poslov je med 8 in 13,5 milijo-
na EUR. Kar 54 podjetij je izgubilo možnost podpisa sporazuma v vred-
nosti med 16,5 in 25,3 milijona EUR in 10 podjetij, katerih vrednost po-
tencialne pogodbe je presegala milijon EUR vrednosti. Povprečna izguba
na podjetje v obdobju treh let je bila 325.000 EUR.
Razlogi, ki so jih podjetja navedla kot problematične v povezavi z je-
zikom in komunikacijo, so naslednji:
− osebje ne zna govoriti tujega jezika,
− pomanjkanje samozavesti pri komuniciranju v tujem jeziku,
− okvare na telefonskih centralah pri sprejemanju klicev iz tujine,
− napake pri prevajanju in interpretiranju,
− nezmožnost izkoristiti priložnosti,
− pomanjkanje občutka za tuje kulture (CILT 2007, 2).
Če torej želimo premagati jezikovne in kulturne ovire, je zelo po-
membno, da v podjetju zaposlimo vsaj eno osebo, ki je sposobna tekoče
govoriti najmanj en tuj jezik in ima dobre komunikacijske spretnosti. Še
bolj priporočljivo je, da zaposlimo osebo, ki tekoče govori več tujih jezi-
kov. S tem si dodatno odpremo možnosti poslovanja na tujih trgih.
Ker so podjetja navedla, da so problemi povezani tudi z napakami
pri prevajanju in interpretiranju, je zelo pomembno, da pri naročilu sto-
ritev prevajanja in interpretiranja izberemo izobražene prevajalce in in-
terprete, ki imajo poleg pridobljene izobrazbe tudi dobre reference. Pred-
vsem je pomembno, da niso izobraženi samo jezikovno, ampak da imajo
tudi znanje o navadah in običajih oziroma o kulturnih posebnostih tuje-
ga področja, v ali iz katerega jezikovno prevajajo. Tako se bo število napak
