Page 66 - Rižnar, Igor, ur. 2017. Jezikovno izobraževanje in podjetja. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 66
Jezikovno izobraževanje in podjetja
(2007) podaja dodatnih deset strategij za zagotovitev učinkovite medna-
rodne komunikacije:
− počasno in jasno govorjenje,
− poizvedovanje glede dodatnih pojasnil,
− pogosto preverjanje razumevanja,
− izogibanje idiomom, pazljivost pri uporabi žargona, opredelitev
osnov poslovanja,
− specifičnost,
− izbira učinkovitega sredstva za sporazumevanje,
− predložitev informacij skozi več kanalov,
− potrpežljivost.
Zelo pomembno je, da pri komuniciranju v tujem jeziku ne hitimo,
66 saj lahko hitenje privede do napak ali napačnega razumevanja s strani so-
govornika, kar nam bo kasneje vzelo dodaten čas, ko bomo želeli nerazu-
mevanje odpraviti. Če nismo popolnoma prepričani, ali smo razumeli,
kaj nam je želel sogovornik sporočiti, je dobrodošlo, da večkrat vprašamo
za pojasnilo, prav tako je pomembno, da že med samim pogovorom pre-
verjamo njegovo razumevanje, da ne pride do kasnejših nesporazumov. V
vsakem jeziku obstajajo idiomi oziroma fraze in pogosto se zgodi, da tuj-
ci ne obvladajo fraz v tujem jeziku. Zato je priporočljivo, da se med po-
govorom z osebo, ki ne govori našega jezika, izogibamo idiomom. Prav
tako je pomembno, da pazimo pri uporabi žargona. Ko poslujemo s tu-
jimi poslovnimi partnerji, moramo biti zelo specifični in moramo znati
jasno opredeliti cilje, zahteve in pričakovanja, da bo zadovoljna tako ena
kot tudi druga stran. Ko komuniciramo s tujino, lahko za sporazumeva-
nje uporabimo različne komunikacijske poti, kot so na primer telefonski
klici, telefonska sporočila, sporočila po elektronski pošti in podobno. Za-
radi navedenega komunikacija s tujino ni tako hitra, kot je lahko nepo-
sredna komunikacija. Pri tem je predvsem pomembno, da ostanemo potr-
pežljivi in da nismo preveč zahtevni do sogovorca (Berardo, 2007).
Da bi jezikovno-komunikacijsko strategijo v podjetju uspešno izva-
jali, jo je potrebno najprej zapisati kot sprotno ali kot razvojno strategijo.
Tako bo podjetje bolj motivirano doseči cilje, ki si jih je postavilo. Po pre-
tečenem obdobju bodo lahko tudi preverili, ali je podjetje uporabilo do-
volj možnosti, da bi lahko obvladalo morebitne jezikovne in kulturne pre-
preke poslovanja.
Vzpostavitev komunikacijske strategije vsekakor predstavlja stroške
za podjetje, vendar nam po drugi strani prinaša dodatno vrednost in bi-
stveno konkurenčno prednost, ki je brez dotokov znanja tujih jezikov ne
(2007) podaja dodatnih deset strategij za zagotovitev učinkovite medna-
rodne komunikacije:
− počasno in jasno govorjenje,
− poizvedovanje glede dodatnih pojasnil,
− pogosto preverjanje razumevanja,
− izogibanje idiomom, pazljivost pri uporabi žargona, opredelitev
osnov poslovanja,
− specifičnost,
− izbira učinkovitega sredstva za sporazumevanje,
− predložitev informacij skozi več kanalov,
− potrpežljivost.
Zelo pomembno je, da pri komuniciranju v tujem jeziku ne hitimo,
66 saj lahko hitenje privede do napak ali napačnega razumevanja s strani so-
govornika, kar nam bo kasneje vzelo dodaten čas, ko bomo želeli nerazu-
mevanje odpraviti. Če nismo popolnoma prepričani, ali smo razumeli,
kaj nam je želel sogovornik sporočiti, je dobrodošlo, da večkrat vprašamo
za pojasnilo, prav tako je pomembno, da že med samim pogovorom pre-
verjamo njegovo razumevanje, da ne pride do kasnejših nesporazumov. V
vsakem jeziku obstajajo idiomi oziroma fraze in pogosto se zgodi, da tuj-
ci ne obvladajo fraz v tujem jeziku. Zato je priporočljivo, da se med po-
govorom z osebo, ki ne govori našega jezika, izogibamo idiomom. Prav
tako je pomembno, da pazimo pri uporabi žargona. Ko poslujemo s tu-
jimi poslovnimi partnerji, moramo biti zelo specifični in moramo znati
jasno opredeliti cilje, zahteve in pričakovanja, da bo zadovoljna tako ena
kot tudi druga stran. Ko komuniciramo s tujino, lahko za sporazumeva-
nje uporabimo različne komunikacijske poti, kot so na primer telefonski
klici, telefonska sporočila, sporočila po elektronski pošti in podobno. Za-
radi navedenega komunikacija s tujino ni tako hitra, kot je lahko nepo-
sredna komunikacija. Pri tem je predvsem pomembno, da ostanemo potr-
pežljivi in da nismo preveč zahtevni do sogovorca (Berardo, 2007).
Da bi jezikovno-komunikacijsko strategijo v podjetju uspešno izva-
jali, jo je potrebno najprej zapisati kot sprotno ali kot razvojno strategijo.
Tako bo podjetje bolj motivirano doseči cilje, ki si jih je postavilo. Po pre-
tečenem obdobju bodo lahko tudi preverili, ali je podjetje uporabilo do-
volj možnosti, da bi lahko obvladalo morebitne jezikovne in kulturne pre-
preke poslovanja.
Vzpostavitev komunikacijske strategije vsekakor predstavlja stroške
za podjetje, vendar nam po drugi strani prinaša dodatno vrednost in bi-
stveno konkurenčno prednost, ki je brez dotokov znanja tujih jezikov ne
