Page 74 - Uran Maravić, Maja, in Gordana Ivankovič. 2017. Zagotavljanje kakovosti v gostinstvu. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 74
zagotavljanje k akovosti v gostinst v u
V tej raziskavi smo se odločili za metodo študije primera. Flere (2000, 95) pravi,
da je za študijo primera značilno, da si z njo prizadevamo globinsko in celostno preučiti
en primer (predvsem določeno skupino, lahko tudi en proces, eno organizacijo …). Veal
(2011, 341) pravi, da študija primera vsebuje študijo individualnega primera fenomena,
ki ga raziskujemo. Namen te raziskovalne metode je razumeti fenomen, ki ga razisku-
jemo, na način, da preučimo enega ali več primerov. Veal (2011) tudi pravi, da ta meto-
da omogoča visoko stopnjo fleksibilnosti, ampak raziskovalec ne sme opustiti klasičnih
korakov raziskovalnega procesa, zato mora postaviti raziskovalna vprašanja, pregledati
literaturo, določiti metodologijo in tako naprej. Namen našega raziskovanja ni prven-
stveno potrditi obstoječo teorijo, temveč raziskati, kako v praksi zagotavljajo kakovost
storitev. Zato je tudi cilj raziskave prikazati, kako se zagotavlja kakovost storitev v zelo
uspešnem slovenskem hotelu, da bi lahko ta primer za primerjavo pri svojem delu upo-
rabili tudi drugi.
Flere (2000, 96) navaja, da kvalitativni študiji primerov očitajo pomanjkanje zu-
nanje veljavnosti oziroma možnosti posploševanja. Da bi se presegla ta pomanjkljivost,
Flere (2000) predlaga: (1) izvajanje študij primerov na več primerih ob uporabi primer-
jave, (2) predhodno zagotavljanje tipičnosti primera, ki bo predmet študije, in (3) ume-
ščanje spoznanj, pridobljenih s študijo, v splošnejša spoznanja. Poudarja tudi, da mo-
žnost posploševanja ne izhaja iz same študije primera, temveč iz drugih znanstvenih
dejanj, s katerimi jo je treba povezati. V študiji primera, ki jo predstavljamo v nadalje-
vanju, smo upoštevali drugo in tretje priporočilo, saj bi bila raziskava preobširna, če bi
v primerjavo zajeli več hotelov. Zagotovo pa bi bilo to priporočilo smiselno upoštevati
v bodočih raziskavah. Tudi Veal (2011) ne priporoča obravnave prevelikega števila pri-
merov hkrati.
Da si se zmanjšale pomanjkljivosti metode študije primera, Veal (2011) za poveča-
nje veljavnosti in zanesljivosti priporoča uporabo različnih metod za zbiranje podatkov
in virov podatkov. Pri oblikovanju pričujoče študije primera smo zato uporabljali me-
todo opazovanja in metodo intervjuja ter primarne in sekundarne vire podatkov. Veal
tudi predlaga strukturiranje odgovorov na raziskovalna vprašanja. Kot priporočili za
strukturiranje študije primera navaja še postavljanje primera v družbeni in zgodovinski
kontekst ter celostno obravnavo primera. Veal tudi pravi, da ni potrebe po generaliza-
ciji zaključkov za vsako ceno. Vsa njegova priporočila smo v študiji primera upoštevali.
74
V tej raziskavi smo se odločili za metodo študije primera. Flere (2000, 95) pravi,
da je za študijo primera značilno, da si z njo prizadevamo globinsko in celostno preučiti
en primer (predvsem določeno skupino, lahko tudi en proces, eno organizacijo …). Veal
(2011, 341) pravi, da študija primera vsebuje študijo individualnega primera fenomena,
ki ga raziskujemo. Namen te raziskovalne metode je razumeti fenomen, ki ga razisku-
jemo, na način, da preučimo enega ali več primerov. Veal (2011) tudi pravi, da ta meto-
da omogoča visoko stopnjo fleksibilnosti, ampak raziskovalec ne sme opustiti klasičnih
korakov raziskovalnega procesa, zato mora postaviti raziskovalna vprašanja, pregledati
literaturo, določiti metodologijo in tako naprej. Namen našega raziskovanja ni prven-
stveno potrditi obstoječo teorijo, temveč raziskati, kako v praksi zagotavljajo kakovost
storitev. Zato je tudi cilj raziskave prikazati, kako se zagotavlja kakovost storitev v zelo
uspešnem slovenskem hotelu, da bi lahko ta primer za primerjavo pri svojem delu upo-
rabili tudi drugi.
Flere (2000, 96) navaja, da kvalitativni študiji primerov očitajo pomanjkanje zu-
nanje veljavnosti oziroma možnosti posploševanja. Da bi se presegla ta pomanjkljivost,
Flere (2000) predlaga: (1) izvajanje študij primerov na več primerih ob uporabi primer-
jave, (2) predhodno zagotavljanje tipičnosti primera, ki bo predmet študije, in (3) ume-
ščanje spoznanj, pridobljenih s študijo, v splošnejša spoznanja. Poudarja tudi, da mo-
žnost posploševanja ne izhaja iz same študije primera, temveč iz drugih znanstvenih
dejanj, s katerimi jo je treba povezati. V študiji primera, ki jo predstavljamo v nadalje-
vanju, smo upoštevali drugo in tretje priporočilo, saj bi bila raziskava preobširna, če bi
v primerjavo zajeli več hotelov. Zagotovo pa bi bilo to priporočilo smiselno upoštevati
v bodočih raziskavah. Tudi Veal (2011) ne priporoča obravnave prevelikega števila pri-
merov hkrati.
Da si se zmanjšale pomanjkljivosti metode študije primera, Veal (2011) za poveča-
nje veljavnosti in zanesljivosti priporoča uporabo različnih metod za zbiranje podatkov
in virov podatkov. Pri oblikovanju pričujoče študije primera smo zato uporabljali me-
todo opazovanja in metodo intervjuja ter primarne in sekundarne vire podatkov. Veal
tudi predlaga strukturiranje odgovorov na raziskovalna vprašanja. Kot priporočili za
strukturiranje študije primera navaja še postavljanje primera v družbeni in zgodovinski
kontekst ter celostno obravnavo primera. Veal tudi pravi, da ni potrebe po generaliza-
ciji zaključkov za vsako ceno. Vsa njegova priporočila smo v študiji primera upoštevali.
74
