Page 97 - Martinčič, Romana, in Roberto Biloslavo. 2017. Vodenje v zdravstvenih organizacijah. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 97
Značilnosti nekaterih modelov managementa sprememb 97
Model izhaja iz prakse in vsebuje dvanajst ključnih elementov z nji-
hovimi vzročno- posledičnimi povezavami. Zunanje okolje predstavlja
vhodno dimenzijo (angl. input), individualni in organizacijski rezultati
pa predstavljajo izhodno dimenzijo (angl. output). Zunanje okolje je pre-
ko povratne zanke povezano z organizacijskimi rezultati. Puščice povra-
tne zanke kažejo v obe smeri, kar pomeni, da organizacijski rezultati (sto-
ritve, proizvodi) vplivajo na zunanje okolje – npr. zadovoljstvo strank –,
kar pa zopet vpliva na delovanje organizacije. Preostali elementi predsta-
vljajo področja, o katerih je treba razmišljati in jih analizirati. Tudi tu
puščice potekajo v obe smeri, kar pomeni, da sprememba katerega koli
elementa vpliva na preostale elemente. V modelu so prikazane samo naj-
pomembnejše povezave, ne pa vse možne, kar predstavlja omejitev tega
dvodimenzionalnega prikaza.
Model je zanimiv tudi z vidika razlikovanja transformacijskega in
transakcijskega vodenja. Kategorije v zgornji polovici modela (zunanje
okolje, vodenje, poslanstvo in vizija, organizacijska kultura) predstavljajo
transformacijske dejavnike. Prikazuje jih slika 13. Interakcija z zunanjim
okoljem povzroča spremembo vedenja članov organizacije, kar pa posle-
dično vpliva na spremembo ostalih dejavnikov. Sprememba katerega koli
dejavnika vpliva na celoten sistem – takšna sprememba pa je po svoji na-
ravi revolucionarna oz. radikalna in zahteva vizionarsko vodenje.
Slika 13: Transformacijski dejavniki
Vir: Burke 2002, 202.
Spodnja polovica modela predstavlja transakcijske dejavnike. Prika-
zuje jih slika 14. Ti dejavniki so povezani z vsakodnevnimi aktivnostmi v
organizaciji. Avtor (Burke 2002, 202) jih imenuje transakcije. Če jih po-
vežemo s terminologijo managementa sprememb, potem pomenijo evolu-
Model izhaja iz prakse in vsebuje dvanajst ključnih elementov z nji-
hovimi vzročno- posledičnimi povezavami. Zunanje okolje predstavlja
vhodno dimenzijo (angl. input), individualni in organizacijski rezultati
pa predstavljajo izhodno dimenzijo (angl. output). Zunanje okolje je pre-
ko povratne zanke povezano z organizacijskimi rezultati. Puščice povra-
tne zanke kažejo v obe smeri, kar pomeni, da organizacijski rezultati (sto-
ritve, proizvodi) vplivajo na zunanje okolje – npr. zadovoljstvo strank –,
kar pa zopet vpliva na delovanje organizacije. Preostali elementi predsta-
vljajo področja, o katerih je treba razmišljati in jih analizirati. Tudi tu
puščice potekajo v obe smeri, kar pomeni, da sprememba katerega koli
elementa vpliva na preostale elemente. V modelu so prikazane samo naj-
pomembnejše povezave, ne pa vse možne, kar predstavlja omejitev tega
dvodimenzionalnega prikaza.
Model je zanimiv tudi z vidika razlikovanja transformacijskega in
transakcijskega vodenja. Kategorije v zgornji polovici modela (zunanje
okolje, vodenje, poslanstvo in vizija, organizacijska kultura) predstavljajo
transformacijske dejavnike. Prikazuje jih slika 13. Interakcija z zunanjim
okoljem povzroča spremembo vedenja članov organizacije, kar pa posle-
dično vpliva na spremembo ostalih dejavnikov. Sprememba katerega koli
dejavnika vpliva na celoten sistem – takšna sprememba pa je po svoji na-
ravi revolucionarna oz. radikalna in zahteva vizionarsko vodenje.
Slika 13: Transformacijski dejavniki
Vir: Burke 2002, 202.
Spodnja polovica modela predstavlja transakcijske dejavnike. Prika-
zuje jih slika 14. Ti dejavniki so povezani z vsakodnevnimi aktivnostmi v
organizaciji. Avtor (Burke 2002, 202) jih imenuje transakcije. Če jih po-
vežemo s terminologijo managementa sprememb, potem pomenijo evolu-