Page 44 - Martinčič, Romana, in Roberto Biloslavo. 2017. Vodenje v zdravstvenih organizacijah. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 44
Vodenje sprememb v zdravstvenih organizacijah
riranjem ter globalnim povezovanjem, kot nadgradnjo formalnemu šol-
skemu učenju.
Avolio in Bass (1998, v Walumbwa in Zhu 2004, 35) sta ocenila uči-
nek usposabljanj pri 115-tih voditeljih pred usposabljanjem in po njem ter
ugotovila, da sta po usposabljanju signifikantno narasli dimenziji trans-
formacijskega vodenja v povezavi z intelektualnim stimuliranjem zapo-
slenih ter njihovim motiviranjem.
Elmuti, Minnis in Abebe (2005, 1019) ugotavljajo, da je vodenje vešči-
na, povezana z vedenjem, ki izkazuje to veščino. Prav to pa je njihov (prav
tam) argument, da se vodja lahko uči, raste in spreminja. Predlagajo mul-
tidisciplinarni, večstopenjski in globalno usmerjen program izobraževa-
nja vodij (Elmuti, Minnis in Abebe 2005, 1022–26). Prvi nivo predsta-
vlja osnovno znanje o financah. Med najpomembnejše veščine tega nivoja
44 uvrščajo računalniške, matematične ter veščine pisnega izražanja. Vse to
so znanja, ki jih lahko pridobimo med študijem. Drugi nivo predstavljajo
medosebne veščine (komunikacijske, timsko delo, reševanje konfliktov,
občutljivost za kulturne razlike) ter konceptualne veščine, kot so strate-
ško planiranje, obvladovanje kakovosti, etično ravnanje, globalna orien-
tiranost in management sprememb. Tretji (in morda tudi najtežji) nivo
njihovega predlaganega izobraževalnega modela pa pomeni razvoj veščin
skozi praktični trening vodij na njihovem delovnem mestu, mentorstvo,
coaching in druge praktične programe usposabljanja.
Weil (2014, 30) vodjem ameriških akademskih oz. terciarnih zdra-
vstvenih centrov predlaga program enoletnega podiplomskega izobraže-
vanja, sestavljenega iz šestih modulov.
- Vsebine modula A: pregled notranjega in zunanjega okolja or-
ganizacije, upravljanje, organizacijska kultura, vrednoste, vizi-
ja organizacije, uporaba čustvene inteligence, socialna psihologi-
ja, pogajalske veščine, reševanje konfliktov, politika, regulatorno
okolje, demografski trendi, fiskalna vzdržnost, vrednotenje kva-
litete oskrbe idr.
- Vsebine modula B: ekonomski, politični in socialni vidiki zdra-
vstvenega sistema.
- Vsebine modula C: financiranje zdravstvenih storitev, stroškov-
ne podlage, sistem zdravstvenega zavarovanja
- Vsebina modula D: organizacija, management, človeški viri.
- Vsebina modula E: prezentacije aktualnih tem, diskusija, timsko
delo.
- Vsebina modula F: praktično učenje skozi študije primera (raz-
lične vsebine).
riranjem ter globalnim povezovanjem, kot nadgradnjo formalnemu šol-
skemu učenju.
Avolio in Bass (1998, v Walumbwa in Zhu 2004, 35) sta ocenila uči-
nek usposabljanj pri 115-tih voditeljih pred usposabljanjem in po njem ter
ugotovila, da sta po usposabljanju signifikantno narasli dimenziji trans-
formacijskega vodenja v povezavi z intelektualnim stimuliranjem zapo-
slenih ter njihovim motiviranjem.
Elmuti, Minnis in Abebe (2005, 1019) ugotavljajo, da je vodenje vešči-
na, povezana z vedenjem, ki izkazuje to veščino. Prav to pa je njihov (prav
tam) argument, da se vodja lahko uči, raste in spreminja. Predlagajo mul-
tidisciplinarni, večstopenjski in globalno usmerjen program izobraževa-
nja vodij (Elmuti, Minnis in Abebe 2005, 1022–26). Prvi nivo predsta-
vlja osnovno znanje o financah. Med najpomembnejše veščine tega nivoja
44 uvrščajo računalniške, matematične ter veščine pisnega izražanja. Vse to
so znanja, ki jih lahko pridobimo med študijem. Drugi nivo predstavljajo
medosebne veščine (komunikacijske, timsko delo, reševanje konfliktov,
občutljivost za kulturne razlike) ter konceptualne veščine, kot so strate-
ško planiranje, obvladovanje kakovosti, etično ravnanje, globalna orien-
tiranost in management sprememb. Tretji (in morda tudi najtežji) nivo
njihovega predlaganega izobraževalnega modela pa pomeni razvoj veščin
skozi praktični trening vodij na njihovem delovnem mestu, mentorstvo,
coaching in druge praktične programe usposabljanja.
Weil (2014, 30) vodjem ameriških akademskih oz. terciarnih zdra-
vstvenih centrov predlaga program enoletnega podiplomskega izobraže-
vanja, sestavljenega iz šestih modulov.
- Vsebine modula A: pregled notranjega in zunanjega okolja or-
ganizacije, upravljanje, organizacijska kultura, vrednoste, vizi-
ja organizacije, uporaba čustvene inteligence, socialna psihologi-
ja, pogajalske veščine, reševanje konfliktov, politika, regulatorno
okolje, demografski trendi, fiskalna vzdržnost, vrednotenje kva-
litete oskrbe idr.
- Vsebine modula B: ekonomski, politični in socialni vidiki zdra-
vstvenega sistema.
- Vsebine modula C: financiranje zdravstvenih storitev, stroškov-
ne podlage, sistem zdravstvenega zavarovanja
- Vsebina modula D: organizacija, management, človeški viri.
- Vsebina modula E: prezentacije aktualnih tem, diskusija, timsko
delo.
- Vsebina modula F: praktično učenje skozi študije primera (raz-
lične vsebine).
