Page 61 - Martinčič, Romana, in Roberto Biloslavo. 2017. Vodenje v zdravstvenih organizacijah. Koper: Založba Univerze na Primorskem

Vodenje in spreminjanje v zdravstvenih organizacijah 61

- Beta spremembe: gre za spremembe nekih subjektivnih (meh-
kih) dimenzij organizacijskega sistema, pri katerih se napredka
ne da jasno izmeriti.

- Gama spremembe: gre za korenite spremembe vseh dimenzij or-
ganizacijskega sistema.
Možina idr. (1994, 852) po vsebini spremembe ločujejo na opera-

tivne in strateške, po obsegu pa na delne in celovite, pri čemer optimi-
ranje poslovnih procesov obravnavajo kot delno strateško spremem-
bo, prestrukturiranje pa kot celovito strateško spremembo, optimiranje
poslovnih dejavnosti uvrščajo med delne operativne spremembe, reorga-
nizacijo pa med celovite operativne spremembe.

Ackerman Anderson in Anderson (2011, 31) ločujeta 3 vrste spre-
memb:
- razvojne: predstavljajo stalno izboljševanje načinov dela (proce-

sov in veščin);
- tranzicijske oz. prehodne: pomenijo zamenjavo starih načinov

dela z novimi, toda znanimi;
- transformacijske: radikalne spremembe struktur, procesov, kul-

ture in strategije; običajno sledijo seriji tranzicijskih sprememb.
Burke (2002, 63–74) spremembe deli na transformacijske in tran-
sakcijske. Prve so radikalne, korenite spremembe, ki zahtevajo temelji-
to preobrazbo potekov dela znotraj organizacije. Pojavljajo se kot enk-
ratno odzivanje na revolucionarne spremembe v okolju. Običajno sledijo
nizu transakcijskih sprememb. Transakcijske spremembe (postopne, ink-
rementalne) v praksi pomenijo nenehno izboljševanje vseh pristopov oz.
potekov dela in so odziv na evolucijske spremembe v okolju. Transfor-
macijske spremembe so redkejše, transakcijske spremembe pa se v organi-
zacijah pojavljajo pogosteje.
Porras in Robertson (1992, v Burke 2002, 129–131) delita spremembe
na načrtovane in nenačrtovane ter na spremembe prvega in drugega reda.
Med spremembe prvega reda avtorja (prav tam) uvrščata nenehno izbol-
jševanje obstoječega stanja, med spremembe drugega reda pa revoluciona-
rne oz. radikalne spremembe. Hersey in Blanchard (1993, 371) spremem-
be prvega reda opisujeta kot kontinuirane spremembe, ki se pojavljajo v
stabilnem sistemu, ki sam po sebi ostaja nespremenjen. Spremembe dru-
gega reda pa so nekontinuirane spremembe, ki pretresejo obstoječe proce-
dure in strukture ter običajno povzročijo destabilizacijo obstoječega siste-
ma.