Page 39 - Kern, Peter, in Bojnec, Štefan. 2017. Trg upravljanja nepremičnin. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 39
Upravljanje nepremičnin 39
stanovanj še vedno precej takih, ki s svojimi dohodki ne zmorejo poravna-
vati osnovnih obveznosti lastnika iz naslova vzdrževanja.
Ob upoštevanju značaja večstanovanjskih stavb kot materialnih dob-
rin za večkratno oziroma stalno uporabo, kot tudi vloge večstanovanjske
stavbe pri pokrivanju ene temeljnih potreb obstoja in razvoja človeka, je
po naravi stvari razumljivo prizadevanje, da stavbe v uporabnem stanju
vzdržujemo čim daljši čas.
Na vzdrževanje večstanovanjskih stavb oziroma izvajanje vzdrževa-
nja tako vpliva več posrednih dejavnikov, med drugimi:
- finančna zmožnost lastnikov,
- interes (nezainteresiranost) lastnikov,
- odnosi med sosedi v posamezni večstanovanjski stavbi,
- solastniški deleži (skupna solastnina),
- odnos upravnika in referentov za vzdrževanje,
- hišna uprava (izvoljen nadzorni odbor, določen koordinator,
postavljen hišnik).
Za vsako večstanovanjsko stavbo naj bi upravnik vodil listo vzdrževa-
nja stavbe (hiše, bloka, stolpiča) s podatki o:
- večjih dosedanjih vzdrževalnih posegih,
- popravilih,
- datumih izvršitve,
- uporabljenih materialih,
- stroških popravil,
- trajanju popravil in
- drugih podatkih o vrstah posegov.
S tem ko zakon določa obveznosti zbiranja finančnih sredstev v re-
zervne sklade za kritje bodočih stroškov vzdrževanja po posamezni
večstanovanjski stavbi, so izpolnjene možnosti za preventiven pristop
k vzdrževanju stavb. Slednjega pa je mogoče izvajati le z izdelanimi na-
črti vzdrževanja in s strokovnim pristopom upravnikov k vzdrževanju
večstanovanjskih stavb. Zato je še kako treba vzpostaviti pravilen model
vzdrževanja večstanovanjskih stavb oziroma pristopiti k organiziranemu
vzdrževanju večstanovanjskih stavb.
Osnove vzdrževanja stavb
S časom vse materialne dobrine spreminjajo svojo obliko, lastnosti, ka-
kovost ter možnosti uporabe. Ko jih uporabljamo, to še bolj prihaja to
do izraza, saj vemo, da se materialne dobrine, ki so sposobne za večkra-
stanovanj še vedno precej takih, ki s svojimi dohodki ne zmorejo poravna-
vati osnovnih obveznosti lastnika iz naslova vzdrževanja.
Ob upoštevanju značaja večstanovanjskih stavb kot materialnih dob-
rin za večkratno oziroma stalno uporabo, kot tudi vloge večstanovanjske
stavbe pri pokrivanju ene temeljnih potreb obstoja in razvoja človeka, je
po naravi stvari razumljivo prizadevanje, da stavbe v uporabnem stanju
vzdržujemo čim daljši čas.
Na vzdrževanje večstanovanjskih stavb oziroma izvajanje vzdrževa-
nja tako vpliva več posrednih dejavnikov, med drugimi:
- finančna zmožnost lastnikov,
- interes (nezainteresiranost) lastnikov,
- odnosi med sosedi v posamezni večstanovanjski stavbi,
- solastniški deleži (skupna solastnina),
- odnos upravnika in referentov za vzdrževanje,
- hišna uprava (izvoljen nadzorni odbor, določen koordinator,
postavljen hišnik).
Za vsako večstanovanjsko stavbo naj bi upravnik vodil listo vzdrževa-
nja stavbe (hiše, bloka, stolpiča) s podatki o:
- večjih dosedanjih vzdrževalnih posegih,
- popravilih,
- datumih izvršitve,
- uporabljenih materialih,
- stroških popravil,
- trajanju popravil in
- drugih podatkih o vrstah posegov.
S tem ko zakon določa obveznosti zbiranja finančnih sredstev v re-
zervne sklade za kritje bodočih stroškov vzdrževanja po posamezni
večstanovanjski stavbi, so izpolnjene možnosti za preventiven pristop
k vzdrževanju stavb. Slednjega pa je mogoče izvajati le z izdelanimi na-
črti vzdrževanja in s strokovnim pristopom upravnikov k vzdrževanju
večstanovanjskih stavb. Zato je še kako treba vzpostaviti pravilen model
vzdrževanja večstanovanjskih stavb oziroma pristopiti k organiziranemu
vzdrževanju večstanovanjskih stavb.
Osnove vzdrževanja stavb
S časom vse materialne dobrine spreminjajo svojo obliko, lastnosti, ka-
kovost ter možnosti uporabe. Ko jih uporabljamo, to še bolj prihaja to
do izraza, saj vemo, da se materialne dobrine, ki so sposobne za večkra-
