Page 43 - Kern, Peter, in Bojnec, Štefan. 2017. Trg upravljanja nepremičnin. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 43
Upravljanje nepremičnin 43
- ni sodelovanja z lastniki kot tudi s pripravo dela za skupno dolo-
čanje terminov vzdrževalnih del,
- sodelovanje z ostalimi službami pri upravnikih je v glavnem šib-
ko (tehnično-strokovna, tehnološka, nabavna, računovodska …),
- premalo je sodelovanja z institucijami, ki lahko nudijo znanje o
boljših pristopih in organizaciji vzdrževanja,
- skrb za določanje in upoštevanje varnostnih navodil pri vzdrže-
valnem delu je prepuščena izvajalcu.
Enako kot navedena dejstva na področju vzdrževanja večstanovanj-
skih stavb nas tudi prikazane pomanjkljivosti pri upravnikih silijo k
vzpostavitvi tekočega organiziranja, rednega izvajanja in zagotavljanja
vzdrževanja stavb.
Informacijski sistemi
Področje upravljanja nepremičnin oziroma podsistem organiziranja in
vzdrževanja nepremičnin je glede na svojstven proces in svoje lastne spe-
cifične potrebe samosvoje področje, saj bi ga v enem delu lahko šteli kot
proizvodnji (transformacijski) sistem, v drugem delu pa kot storitveni.
Zato upravljanje nepremičnin (vzdrževanje večstanovanjskih stavb) zah-
teva svoj specifičen informacijski sistem, ki bo omogočil delovanje načr-
tovanja, nadzorovanja, analiziranja in vodenja storitvenega procesa.
Večina obstoječih poslovnih sistemov v okviru upravljanja nepremič-
nin nima standardiziranega informacijskega sistema, pa tudi ne poveza-
nega v enoten informacijski sistem. Na enem delu je v uporabi drugačen
računalniško podprt informacijski sitem kot na drugem delu. To po-
manjkljivost je mogoče odpraviti z uvedbo novih integriranih informa-
cijskih sistemov ali pa z lastnim razvojem IS.
Analiza življenjskega cikla objekta
V obdobju 100 let lahko gospodarjenje z večstanovanjsko stavbo razvrsti-
mo v šest časovnih obdobij. V vsakem je treba opraviti določena vzdrže-
valna dela. Pri razvrščanju izvajanja potrebnih vzdrževalnih del v navede-
nem obdobju pa moramo ločiti ekonomsko amortizacijsko dobo objekta,
ki je s »Pravilnikom o standardih vzdrževanja stanovanjskih stavb« (Ur.
l. RS, št. 20/2004) določena na 60 let. Lahko govorimo o življenjski dobi
objekta (do 100 let) in njegovi ekonomski dobi (60 let).
- ni sodelovanja z lastniki kot tudi s pripravo dela za skupno dolo-
čanje terminov vzdrževalnih del,
- sodelovanje z ostalimi službami pri upravnikih je v glavnem šib-
ko (tehnično-strokovna, tehnološka, nabavna, računovodska …),
- premalo je sodelovanja z institucijami, ki lahko nudijo znanje o
boljših pristopih in organizaciji vzdrževanja,
- skrb za določanje in upoštevanje varnostnih navodil pri vzdrže-
valnem delu je prepuščena izvajalcu.
Enako kot navedena dejstva na področju vzdrževanja večstanovanj-
skih stavb nas tudi prikazane pomanjkljivosti pri upravnikih silijo k
vzpostavitvi tekočega organiziranja, rednega izvajanja in zagotavljanja
vzdrževanja stavb.
Informacijski sistemi
Področje upravljanja nepremičnin oziroma podsistem organiziranja in
vzdrževanja nepremičnin je glede na svojstven proces in svoje lastne spe-
cifične potrebe samosvoje področje, saj bi ga v enem delu lahko šteli kot
proizvodnji (transformacijski) sistem, v drugem delu pa kot storitveni.
Zato upravljanje nepremičnin (vzdrževanje večstanovanjskih stavb) zah-
teva svoj specifičen informacijski sistem, ki bo omogočil delovanje načr-
tovanja, nadzorovanja, analiziranja in vodenja storitvenega procesa.
Večina obstoječih poslovnih sistemov v okviru upravljanja nepremič-
nin nima standardiziranega informacijskega sistema, pa tudi ne poveza-
nega v enoten informacijski sistem. Na enem delu je v uporabi drugačen
računalniško podprt informacijski sitem kot na drugem delu. To po-
manjkljivost je mogoče odpraviti z uvedbo novih integriranih informa-
cijskih sistemov ali pa z lastnim razvojem IS.
Analiza življenjskega cikla objekta
V obdobju 100 let lahko gospodarjenje z večstanovanjsko stavbo razvrsti-
mo v šest časovnih obdobij. V vsakem je treba opraviti določena vzdrže-
valna dela. Pri razvrščanju izvajanja potrebnih vzdrževalnih del v navede-
nem obdobju pa moramo ločiti ekonomsko amortizacijsko dobo objekta,
ki je s »Pravilnikom o standardih vzdrževanja stanovanjskih stavb« (Ur.
l. RS, št. 20/2004) določena na 60 let. Lahko govorimo o življenjski dobi
objekta (do 100 let) in njegovi ekonomski dobi (60 let).
