Page 46 - Kern, Peter, in Bojnec, Štefan. 2017. Trg upravljanja nepremičnin. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 46
Trg upravljanja nepremičnin
pri čemer pomenijo P – letni odstotek amortizacije vrednosti velikih po-
pravil, K – vrednost velikih popravil, T – življenjsko doba stavbe, izraže-
no s številom let, in Pv – preostalo vrednost stavbe na koncu njen življenj-
ske dobe.
Vrednost investicijskega vzdrževanja je odvisna predvsem od vred-
nosti in starosti stavbe.
Tekoče (redno) vzdrževanje (tekoča popravila)
Pod tekoče vzdrževanje štejemo vse ukrepe, ki jih mora lastnik stanova-
nja oziroma večstanovanjske stavbe izvajati sproti, da prepreči prezgo-
46 dnjo obrabo posameznih elementov. Gre za popravila, ki si tako rekoč
»tekoče« sledijo drugo za drugim, ne da bi se bistveno spreminjale obli-
ka, sestava in podobno na večstanovanjski stavbi. To so v bistvu popravi-
la, ki ohranjajo dotedanje dobro, uporabno stanje stavbe, torej ki ohranja-
jo »status quo«, kot ga uporabnik stavbe pričakuje. Tekoča popravila ne
povečujejo vrednosti večstanovanjske stavbe, vendar pomembno vplivajo
na njeno uporabnost oziroma na možnost uporabe.
Po času glede na izvršitev dela ločimo dve vrsti vzdrževanja:
- načrtovano – pristopimo k vzdrževanju, preden nastopi okvara,
- nenačrtovano – k vzdrževanju pristopimo po nastopu okvare.
Po vrsti oziroma specifičnosti vzdrževalnih del ločimo:
- neposredna vzdrževalna dela in
- posredna vzdrževalna dela.
Pri vzdrževanju pa, skladno z »Zakonom o graditvi objektov«
(ZGO-1, 2. člen), ločimo naslednje vrste vzdrževalnih del:
- rekonstrukcija,
- redna vzdrževalna dela in
- investicijska vzdrževalna dela.
Rekonstrukcija stavbe predstavlja spreminjanje tehničnih značilnosti
obstoječe stavbe in s tem prilagajanje spremenjeni namembnosti ali spre-
menjenim potrebam. Z izvedbo teh del se bistveno ne smejo spremeni-
ti velikost, zunanji videz in namembnost stavbe, lahko pa se spremenijo
konstrukcijski elementi ter zmogljivost stavbe.
Redna vzdrževalna dela predstavljajo manjša popravila in dela na
stavbi kot celoti ali v prostorih (posameznih delih) stavbe. To so pred-
pri čemer pomenijo P – letni odstotek amortizacije vrednosti velikih po-
pravil, K – vrednost velikih popravil, T – življenjsko doba stavbe, izraže-
no s številom let, in Pv – preostalo vrednost stavbe na koncu njen življenj-
ske dobe.
Vrednost investicijskega vzdrževanja je odvisna predvsem od vred-
nosti in starosti stavbe.
Tekoče (redno) vzdrževanje (tekoča popravila)
Pod tekoče vzdrževanje štejemo vse ukrepe, ki jih mora lastnik stanova-
nja oziroma večstanovanjske stavbe izvajati sproti, da prepreči prezgo-
46 dnjo obrabo posameznih elementov. Gre za popravila, ki si tako rekoč
»tekoče« sledijo drugo za drugim, ne da bi se bistveno spreminjale obli-
ka, sestava in podobno na večstanovanjski stavbi. To so v bistvu popravi-
la, ki ohranjajo dotedanje dobro, uporabno stanje stavbe, torej ki ohranja-
jo »status quo«, kot ga uporabnik stavbe pričakuje. Tekoča popravila ne
povečujejo vrednosti večstanovanjske stavbe, vendar pomembno vplivajo
na njeno uporabnost oziroma na možnost uporabe.
Po času glede na izvršitev dela ločimo dve vrsti vzdrževanja:
- načrtovano – pristopimo k vzdrževanju, preden nastopi okvara,
- nenačrtovano – k vzdrževanju pristopimo po nastopu okvare.
Po vrsti oziroma specifičnosti vzdrževalnih del ločimo:
- neposredna vzdrževalna dela in
- posredna vzdrževalna dela.
Pri vzdrževanju pa, skladno z »Zakonom o graditvi objektov«
(ZGO-1, 2. člen), ločimo naslednje vrste vzdrževalnih del:
- rekonstrukcija,
- redna vzdrževalna dela in
- investicijska vzdrževalna dela.
Rekonstrukcija stavbe predstavlja spreminjanje tehničnih značilnosti
obstoječe stavbe in s tem prilagajanje spremenjeni namembnosti ali spre-
menjenim potrebam. Z izvedbo teh del se bistveno ne smejo spremeni-
ti velikost, zunanji videz in namembnost stavbe, lahko pa se spremenijo
konstrukcijski elementi ter zmogljivost stavbe.
Redna vzdrževalna dela predstavljajo manjša popravila in dela na
stavbi kot celoti ali v prostorih (posameznih delih) stavbe. To so pred-
