Page 45 - Kern, Peter, in Bojnec, Štefan. 2017. Trg upravljanja nepremičnin. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 45
Upravljanje nepremičnin 45
Obdobje 80–100 let
Zaradi izteka življenjske dobe se moramo odločiti za odstranitev
ali za celovito prenovo objekta. V obeh primerih gre za novo in-
vesticijo, ki se financira iz amortizacije ali iz drugih virov, ki jih
zagotovijo lastniki. Sicer pa v tem obdobju vzdržujemo le toliko,
da ohranjamo uporabno vrednost stanovanj do izteka njihove ži-
vljenjske dobe.
Potrebna vzdrževalna dela v stavbah
Velik delež večlastniških stanovanjskih stavb pomeni za izvajalce vzdrže-
vanja poseben pristop, saj morajo lastnikom predstaviti potrebna vzdrže-
valna dela v posamezni stavbi. Glede nanje je lastnike treba prepričati v
sprejemanje odločitev za izvedbo vzdrževanja; to velja tudi za lastnike
stanovanj, ki jim dohodki mogoče ne zadoščajo za pokrivanje stroškov
vzdrževanja večstanovanjske stavbe. V sistemu upravljanja večstanovanj-
skih stavb moramo poznati delitev stroškov potrebnih vzdrževalnih del.
Tako po izvoru finančnih sredstev pri vzdrževanju večstanovanjskih
stavb ločimo (Kern 2010, 18):
- investicijsko vzdrževanje in
- tekoče (redno) vzdrževanje (tekoča popravila).
Investicijsko vzdrževanje
Pod ta dela štejemo izvedbo ukrepov, ki so jih dolžni izvesti lastniki v
dobi trajanja večstanovanjske stavbe, da se ohrani uporabna vrednost po-
sameznih elementov stanovanja (podov, stavbnega pohištva, tlakov, ne-
nosilnih sten, vgrajene opreme) in večstanovanjske stavbe (sestavnih
konstruktivnih elementov) po poteku življenjske dobe posameznega ele-
menta. Ta dela predstavljajo večja popravila elementov in njihovo zame-
njavo. Beseda »investicijsko« vzdrževanje pove, da to vzdrževanje zade-
va investicijo v stavbo kot tako. Z investicijskim vzdrževanjem segamo
v objekt sam, v njegove bistvene oziroma sestavne dele – bodisi, da jih v
celoti popravimo, rekonstruiramo bodisi da jih nadomestimo z novimi
deli. Zato ta popravila bistveno vplivajo na vrednost stanovanja oziroma
večstanovanjske stavbe in jih lahko upoštevamo v posebnem amortizacij-
skem izračunu. Če gre za linearni sistem amortizacije, je splošna formu-
la amortizacijskega računa vrednosti velikih popravil naslednja (Klemen-
čič 1985):
Obdobje 80–100 let
Zaradi izteka življenjske dobe se moramo odločiti za odstranitev
ali za celovito prenovo objekta. V obeh primerih gre za novo in-
vesticijo, ki se financira iz amortizacije ali iz drugih virov, ki jih
zagotovijo lastniki. Sicer pa v tem obdobju vzdržujemo le toliko,
da ohranjamo uporabno vrednost stanovanj do izteka njihove ži-
vljenjske dobe.
Potrebna vzdrževalna dela v stavbah
Velik delež večlastniških stanovanjskih stavb pomeni za izvajalce vzdrže-
vanja poseben pristop, saj morajo lastnikom predstaviti potrebna vzdrže-
valna dela v posamezni stavbi. Glede nanje je lastnike treba prepričati v
sprejemanje odločitev za izvedbo vzdrževanja; to velja tudi za lastnike
stanovanj, ki jim dohodki mogoče ne zadoščajo za pokrivanje stroškov
vzdrževanja večstanovanjske stavbe. V sistemu upravljanja večstanovanj-
skih stavb moramo poznati delitev stroškov potrebnih vzdrževalnih del.
Tako po izvoru finančnih sredstev pri vzdrževanju večstanovanjskih
stavb ločimo (Kern 2010, 18):
- investicijsko vzdrževanje in
- tekoče (redno) vzdrževanje (tekoča popravila).
Investicijsko vzdrževanje
Pod ta dela štejemo izvedbo ukrepov, ki so jih dolžni izvesti lastniki v
dobi trajanja večstanovanjske stavbe, da se ohrani uporabna vrednost po-
sameznih elementov stanovanja (podov, stavbnega pohištva, tlakov, ne-
nosilnih sten, vgrajene opreme) in večstanovanjske stavbe (sestavnih
konstruktivnih elementov) po poteku življenjske dobe posameznega ele-
menta. Ta dela predstavljajo večja popravila elementov in njihovo zame-
njavo. Beseda »investicijsko« vzdrževanje pove, da to vzdrževanje zade-
va investicijo v stavbo kot tako. Z investicijskim vzdrževanjem segamo
v objekt sam, v njegove bistvene oziroma sestavne dele – bodisi, da jih v
celoti popravimo, rekonstruiramo bodisi da jih nadomestimo z novimi
deli. Zato ta popravila bistveno vplivajo na vrednost stanovanja oziroma
večstanovanjske stavbe in jih lahko upoštevamo v posebnem amortizacij-
skem izračunu. Če gre za linearni sistem amortizacije, je splošna formu-
la amortizacijskega računa vrednosti velikih popravil naslednja (Klemen-
čič 1985):
