Page 51 - Kern, Peter, in Bojnec, Štefan. 2017. Trg upravljanja nepremičnin. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 51
Upravljanje nepremičnin 51
- ni spremljanja razvoja gradnje v svetu,
- lastniki stavb ne dobijo dovolj pomoči in podrobno ne poznajo
objekta, v katerem živijo, vključno s sestavnimi elementi stavbe,
potrebnimi za pravilno delovanje in vzdrževanje,
- ni sodelovanja z lastniki kot tudi skupnega določanja terminov
vzdrževalnih del,
- sodelovanje z ostalimi službami pri upravnikih (tehnično-stro-
kovna, tehnološka, nabavna, računovodska) je v glavnem šibko,
- skoraj ni sodelovanja z organizacijami oziroma institucijami, ki
imajo sodobno znanje in boljše načine organizacije vzdrževalnih
del,
- skrb za določanje in upoštevanje varnostnih navodil pri vzdrže-
valnem delu je prepuščena izvajalcu.
Tako kot navedena dejstva na področju vzdrževanja večstanovanjskih
stavb nas tudi prikazane pomanjkljivosti pri upravnikih silijo k vzposta-
vitvi tekočega organiziranja, rednega izvajanja in zagotavljanja vzdrževa-
nja stavb.
Verjetnostni izračun vzdrževanja stavb
Eno od najpomembnejših del pri uvajanju preventivnega programa
vzdrževanja oziroma pri izdelavi načrtov vzdrževanja je zbiranje infor-
macij o preteklih nenadnih, izrednih, nujnih in interventnih vzdrževal-
nih delih na posameznem konstruktivnem elementu zgradbe.
Podatke o preteklih težavah in popravilih izbiramo iz:
- posredovane dokumentacije, torej po internih delovnih nalogih
v podjetju za te vrste vzdrževalnih del,
- na osnovi prejetih računov zunanjih kooperantov – pogodbenih
izvajalcev,
- na osnovi registriranih prijav etažnih lastnikov,
- liste stanja vzdrževanja večstanovanjske hiše.
Za vsako večstanovanjsko stavbo naj bi upravnik vodil že omenjeno
listo stanja vzdrževanja stavbe (hiše, bloka, stolpiča) s podatki o:
- večjih dosedanjih vzdrževalnih posegih,
- popravilih,
- datumih izvršitve,
- uporabljenih materialih,
- stroških popravila,
- trajanju popravila in
- ni spremljanja razvoja gradnje v svetu,
- lastniki stavb ne dobijo dovolj pomoči in podrobno ne poznajo
objekta, v katerem živijo, vključno s sestavnimi elementi stavbe,
potrebnimi za pravilno delovanje in vzdrževanje,
- ni sodelovanja z lastniki kot tudi skupnega določanja terminov
vzdrževalnih del,
- sodelovanje z ostalimi službami pri upravnikih (tehnično-stro-
kovna, tehnološka, nabavna, računovodska) je v glavnem šibko,
- skoraj ni sodelovanja z organizacijami oziroma institucijami, ki
imajo sodobno znanje in boljše načine organizacije vzdrževalnih
del,
- skrb za določanje in upoštevanje varnostnih navodil pri vzdrže-
valnem delu je prepuščena izvajalcu.
Tako kot navedena dejstva na področju vzdrževanja večstanovanjskih
stavb nas tudi prikazane pomanjkljivosti pri upravnikih silijo k vzposta-
vitvi tekočega organiziranja, rednega izvajanja in zagotavljanja vzdrževa-
nja stavb.
Verjetnostni izračun vzdrževanja stavb
Eno od najpomembnejših del pri uvajanju preventivnega programa
vzdrževanja oziroma pri izdelavi načrtov vzdrževanja je zbiranje infor-
macij o preteklih nenadnih, izrednih, nujnih in interventnih vzdrževal-
nih delih na posameznem konstruktivnem elementu zgradbe.
Podatke o preteklih težavah in popravilih izbiramo iz:
- posredovane dokumentacije, torej po internih delovnih nalogih
v podjetju za te vrste vzdrževalnih del,
- na osnovi prejetih računov zunanjih kooperantov – pogodbenih
izvajalcev,
- na osnovi registriranih prijav etažnih lastnikov,
- liste stanja vzdrževanja večstanovanjske hiše.
Za vsako večstanovanjsko stavbo naj bi upravnik vodil že omenjeno
listo stanja vzdrževanja stavbe (hiše, bloka, stolpiča) s podatki o:
- večjih dosedanjih vzdrževalnih posegih,
- popravilih,
- datumih izvršitve,
- uporabljenih materialih,
- stroških popravila,
- trajanju popravila in
