Page 52 - Kern, Peter, in Bojnec, Štefan. 2017. Trg upravljanja nepremičnin. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 52
Trg upravljanja nepremičnin
- drugih podatkih o vrsti posega.
Pri verjetnostnem izračunu vzdrževanja stavb velja pozornost posve-
titi izkušnjam in gibanju stroškov vzdrževanja za večja in velika popravi-
la. Izhajajoč iz dolgoletnega zasledovanja teh stroškov se pri stoletni upo-
rabni dobi stavbe prvi tovrstni stroški ugotavljajo že v petem letu in nato
od leta do leta vse bolj naraščajo, tako da so na koncu uporabne dobe naj-
večji (Klemenčič 1985, 323).
Pristop k vzdrževanju stavb
Pri vsakem vzdrževanju ločimo:
- kurativo – pomeni, da na okvaro čakamo ter potem ob nastopu
takoj ukrepamo, in
52 - preventivo – pomeni, da predhodno izvajamo intervencije, da do
okvare ne pride.
Obe vrsti vzdrževanja sta na svoj način upravičeni in običajno ne sme-
mo absolutno favorizirati le ene vrste vzdrževanja (Marolt 1990, 54).
Pri vzdrževanju stavb v večini primerov tako nastopata dva pristopa:
- vzdrževanje po potrebi (nenačrtovano, kurativno vzdrževanje)
in
- preventivno (načrtovano) vzdrževanje.
Vzdrževanje tako lahko poteka med normalnim obratovanjem posa-
meznih delov stavbe oziroma med zagotavljanjem zadostne funkcije teh
posameznih delov – ko se posamezni del pokvari, poškoduje ali uniči.
Izbira modela in načina izvajanja postopkov vzdrževanja, skupaj z
drugimi odločitvami, predstavlja politiko vzdrževanja. Politika vzdrže-
vanja postavlja merila za izbiro cilja sistema vzdrževanja.
Osnovne metode (politike) vzdrževanja:
- kurativno – interventno vzdrževanje,
- preventivno vzdrževanje (z vzdrževanjem glede na stanje) in
- kombinirano vzdrževanje.
Trenutno je v sistemu vzdrževanja večstanovanjskih stavb v veljavi
predvsem kurativno oziroma interventno vzdrževanje večstanovanjskih
stavb. V primeru kurativnega vzdrževanja politika vzdrževanja obsega
vzdrževanje, ki omogoča vračanje iz stanja odpovedi v stanje delovanja.
Krog dejavnosti prikazujemo v sliki 1.
- drugih podatkih o vrsti posega.
Pri verjetnostnem izračunu vzdrževanja stavb velja pozornost posve-
titi izkušnjam in gibanju stroškov vzdrževanja za večja in velika popravi-
la. Izhajajoč iz dolgoletnega zasledovanja teh stroškov se pri stoletni upo-
rabni dobi stavbe prvi tovrstni stroški ugotavljajo že v petem letu in nato
od leta do leta vse bolj naraščajo, tako da so na koncu uporabne dobe naj-
večji (Klemenčič 1985, 323).
Pristop k vzdrževanju stavb
Pri vsakem vzdrževanju ločimo:
- kurativo – pomeni, da na okvaro čakamo ter potem ob nastopu
takoj ukrepamo, in
52 - preventivo – pomeni, da predhodno izvajamo intervencije, da do
okvare ne pride.
Obe vrsti vzdrževanja sta na svoj način upravičeni in običajno ne sme-
mo absolutno favorizirati le ene vrste vzdrževanja (Marolt 1990, 54).
Pri vzdrževanju stavb v večini primerov tako nastopata dva pristopa:
- vzdrževanje po potrebi (nenačrtovano, kurativno vzdrževanje)
in
- preventivno (načrtovano) vzdrževanje.
Vzdrževanje tako lahko poteka med normalnim obratovanjem posa-
meznih delov stavbe oziroma med zagotavljanjem zadostne funkcije teh
posameznih delov – ko se posamezni del pokvari, poškoduje ali uniči.
Izbira modela in načina izvajanja postopkov vzdrževanja, skupaj z
drugimi odločitvami, predstavlja politiko vzdrževanja. Politika vzdrže-
vanja postavlja merila za izbiro cilja sistema vzdrževanja.
Osnovne metode (politike) vzdrževanja:
- kurativno – interventno vzdrževanje,
- preventivno vzdrževanje (z vzdrževanjem glede na stanje) in
- kombinirano vzdrževanje.
Trenutno je v sistemu vzdrževanja večstanovanjskih stavb v veljavi
predvsem kurativno oziroma interventno vzdrževanje večstanovanjskih
stavb. V primeru kurativnega vzdrževanja politika vzdrževanja obsega
vzdrževanje, ki omogoča vračanje iz stanja odpovedi v stanje delovanja.
Krog dejavnosti prikazujemo v sliki 1.
