Page 46 - Faganel, Armand, in Anita Trnavčević. 2017. Marketizacijski diskurz v izobraževanju. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 46
3 Dekonstrukcija besedil
3.3 Financiranje visokega šolstva
Naključnemu spremljevalcu dogajanj v visokošolskem svetu se morda
lahko zazdi, da se vse dogajanje vrti bolj okrog zahtev visokošolskega
sektorja po podpori in financiranju dejavnosti, kakor pa okrog odgo-
vornosti za pridobljena in porabljena sredstva. Zmanjševanje javnega
financiranja pa vpliva na dodatno ustvarjanje zmede s premikanjem od-
govornosti z države na trge. Aktualni minister za visoko šolstvo, dr. Pi-
kalo je na srečanju z rektorji slovenskih univerz obljubil dolgoročno ure-
ditev financiranja in zanikal nadaljnje zmanjševanje sredstev za fnanci-
ranje univerz (Jančič 2013):
Dodatnega denarja minister Pikalo, ki je bil zaradi drugih obve-
znosti na pogovoru le prvo uro, Pejovniku in drugim rektorjem ni
obljubil. Je pa povzel, da rektorji vedo, kako se je moral truditi,
da je financiranje univerz letos ohranil na indeksu 99, in dodal, da
se ta odstotek z rebalansom, ki ga pripravlja vlada, ne bo znižal.
Morda bo celo malo višji. Rektorjem je zagotovil, da na ministrstvu
pripravljajo tudi spremembo sistema financiranja, da bi denar do-
ločali dolgoročno z zakonom, in ne vsako leto znova z uredbo kot
doslej.
Pojmi, ki smo jih v člankih zasledili v povezavi s temo financiranje viso-
kega šolstva so predvsem šolnine, financiranje, denarni prispevek, vklju-
čenost posameznikov pri financiranju, uredba o javnem financiranju,
vavčerski sistem, študentska posojila, plačljive oblike študija, zniževa-
nje javnih izdatkov, plačni sistem javnih uslužbencev, državni proračun,
postavka za visoko šolstvo, sredstva za izobraževanje.
Bevčeva (2003) raziskuje učinkovitost in pravičnost visokošolskega
izobraževanja v Sloveniji, kot ključna kriterija financiranja izobraževa-
nja iz javnih sredstev, ob tem pa nakazuje umestnost vpeljave šolnin za
redni dodiplomski študij. Ob tem za pravičnost upošteva tri kriterije:
zagotavljanje enakih možnosti dostopa, plačilo v skladu z možnostmi
ter plačilo v skladu s prejetimi koristmi iz državne blagajne. Iz njene
raziskave sledi, da je zaradi nizke učinkovitosti in socialne nepravič-
nosti (Bevc 2003, 101) »šolnina za redni dodiplomski študij v javnih
ustanovah v Sloveniji upravičena, pri čemer pa le ob istočasnih dru-
gih spremembah oziroma značilnostih sistema financiranja – štipendije
za revne, študentska posojila (zastavljena drugače od tistih, vpeljanih
leta 1999, ki so v letu 2001 zastala).« Omenjena je verjetnost, da bi se
tako verjetno povečala tudi učinkovitost študija. Učinkovitost izobra-
44
3.3 Financiranje visokega šolstva
Naključnemu spremljevalcu dogajanj v visokošolskem svetu se morda
lahko zazdi, da se vse dogajanje vrti bolj okrog zahtev visokošolskega
sektorja po podpori in financiranju dejavnosti, kakor pa okrog odgo-
vornosti za pridobljena in porabljena sredstva. Zmanjševanje javnega
financiranja pa vpliva na dodatno ustvarjanje zmede s premikanjem od-
govornosti z države na trge. Aktualni minister za visoko šolstvo, dr. Pi-
kalo je na srečanju z rektorji slovenskih univerz obljubil dolgoročno ure-
ditev financiranja in zanikal nadaljnje zmanjševanje sredstev za fnanci-
ranje univerz (Jančič 2013):
Dodatnega denarja minister Pikalo, ki je bil zaradi drugih obve-
znosti na pogovoru le prvo uro, Pejovniku in drugim rektorjem ni
obljubil. Je pa povzel, da rektorji vedo, kako se je moral truditi,
da je financiranje univerz letos ohranil na indeksu 99, in dodal, da
se ta odstotek z rebalansom, ki ga pripravlja vlada, ne bo znižal.
Morda bo celo malo višji. Rektorjem je zagotovil, da na ministrstvu
pripravljajo tudi spremembo sistema financiranja, da bi denar do-
ločali dolgoročno z zakonom, in ne vsako leto znova z uredbo kot
doslej.
Pojmi, ki smo jih v člankih zasledili v povezavi s temo financiranje viso-
kega šolstva so predvsem šolnine, financiranje, denarni prispevek, vklju-
čenost posameznikov pri financiranju, uredba o javnem financiranju,
vavčerski sistem, študentska posojila, plačljive oblike študija, zniževa-
nje javnih izdatkov, plačni sistem javnih uslužbencev, državni proračun,
postavka za visoko šolstvo, sredstva za izobraževanje.
Bevčeva (2003) raziskuje učinkovitost in pravičnost visokošolskega
izobraževanja v Sloveniji, kot ključna kriterija financiranja izobraževa-
nja iz javnih sredstev, ob tem pa nakazuje umestnost vpeljave šolnin za
redni dodiplomski študij. Ob tem za pravičnost upošteva tri kriterije:
zagotavljanje enakih možnosti dostopa, plačilo v skladu z možnostmi
ter plačilo v skladu s prejetimi koristmi iz državne blagajne. Iz njene
raziskave sledi, da je zaradi nizke učinkovitosti in socialne nepravič-
nosti (Bevc 2003, 101) »šolnina za redni dodiplomski študij v javnih
ustanovah v Sloveniji upravičena, pri čemer pa le ob istočasnih dru-
gih spremembah oziroma značilnostih sistema financiranja – štipendije
za revne, študentska posojila (zastavljena drugače od tistih, vpeljanih
leta 1999, ki so v letu 2001 zastala).« Omenjena je verjetnost, da bi se
tako verjetno povečala tudi učinkovitost študija. Učinkovitost izobra-
44
