Page 49 - Faganel, Armand, in Anita Trnavčević. 2017. Marketizacijski diskurz v izobraževanju. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 49
Privatizacija visokega šolstva 3.4
tivne oblike; marketizacijo ali eksterno privatizacijo; zunanje izvajanje
(angl. outsourcing); ter skupna vlaganja (angl. joint ventures) ali sode-
lovanje z zasebnim kapitalom. Ko govorimo o privatizaciji pa običajno
mislimo na prvo obliko, ki predstavlja spreminjanje javnega lastništva
v zasebno.
Pojmi v člankih, ki smo jih povezali pod skupno temo privatizacija
visokega šolstva, so naslednji: privatizacija javnih storitev, vstop zaseb-
nih ponudnikov, uvajanje kvazitrgov, javno financiranje zasebne dejav-
nosti, nenadzorovana privatizacija visokega šolstva, klientelizem, divja
privatizacija raziskovalne dejavnosti, povezane osebe, lastniška struk-
tura, koncesije s prekarnim kadrom, tranzicijski tip ustanavljanja viso-
košolskih institucij.
Setnikar Cankar (2008, 15) razčiščuje pojme okrog javnih storitev in
privatizacije javnih dejavnosti:
Smiselno se zdi poudariti materialni vidik javnih storitev, ker se
pogosto zamenjuje z javnimi storitvami v organizacijskem smislu
(v obliki ponudbe). Podobno ni jasen tudi koncept privatizacije jav-
nih storitev, ko večkrat ne ločimo med privatizacijo dejavnosti, ki
je javna storitev (v tem primeru je posledica privatizacije dejstvo,
da dejavnost ni več javna storitev, temveč postane običajna stori-
tev) ter privatizacijo ponudbe javne storitve (v tem primeru dejav-
nost ostaja javna storitev, le izvedba je prenesena – npr. s koncesijo
– iz javne v zasebno sfero). Najpomembnejše javne storitve teme-
ljijo na človeških pravicah, ki jih definira ustava.
Ni vseeno ali govorimo o privatizaciji izvajanja javne storitve ali o
privatizaciji storitve. Javno izobraževanje je tudi v Sloveniji trdno zasi-
drano in težko verjamemo, da bi se ga lahko kdaj popolnoma privatizi-
ralo. Gre pa za deviantne pojave, ko se z javnimi sredstvi polni zasebne
žepe.
Jurše (2009, 43) meni, da se tudi v Sloveniji spreminja ustroj in la-
stniška struktura gospodarstva, kot v drugih tranzicijskih državah in
»razvija tržno ekonomijo z namenom izoblikovati prevladujoče priva-
tno lastništvo in zasebno podjetniško iniciativo kot osnovo za ekonom-
ski razvoj in krepitev blagostanja družbe«:
Visoko šolstvo prav tako spreminja svojo podobo, saj ga v to sili
tudi eksplicitna politična vizija o privatizaciji visokega šolstva, ki je
oprta na pričakovanje, da bo sprostitev zasebne pobude z dovolje-
nim vstopom novih (zasebnih) ponudnikov okrepila konkurenco
47
tivne oblike; marketizacijo ali eksterno privatizacijo; zunanje izvajanje
(angl. outsourcing); ter skupna vlaganja (angl. joint ventures) ali sode-
lovanje z zasebnim kapitalom. Ko govorimo o privatizaciji pa običajno
mislimo na prvo obliko, ki predstavlja spreminjanje javnega lastništva
v zasebno.
Pojmi v člankih, ki smo jih povezali pod skupno temo privatizacija
visokega šolstva, so naslednji: privatizacija javnih storitev, vstop zaseb-
nih ponudnikov, uvajanje kvazitrgov, javno financiranje zasebne dejav-
nosti, nenadzorovana privatizacija visokega šolstva, klientelizem, divja
privatizacija raziskovalne dejavnosti, povezane osebe, lastniška struk-
tura, koncesije s prekarnim kadrom, tranzicijski tip ustanavljanja viso-
košolskih institucij.
Setnikar Cankar (2008, 15) razčiščuje pojme okrog javnih storitev in
privatizacije javnih dejavnosti:
Smiselno se zdi poudariti materialni vidik javnih storitev, ker se
pogosto zamenjuje z javnimi storitvami v organizacijskem smislu
(v obliki ponudbe). Podobno ni jasen tudi koncept privatizacije jav-
nih storitev, ko večkrat ne ločimo med privatizacijo dejavnosti, ki
je javna storitev (v tem primeru je posledica privatizacije dejstvo,
da dejavnost ni več javna storitev, temveč postane običajna stori-
tev) ter privatizacijo ponudbe javne storitve (v tem primeru dejav-
nost ostaja javna storitev, le izvedba je prenesena – npr. s koncesijo
– iz javne v zasebno sfero). Najpomembnejše javne storitve teme-
ljijo na človeških pravicah, ki jih definira ustava.
Ni vseeno ali govorimo o privatizaciji izvajanja javne storitve ali o
privatizaciji storitve. Javno izobraževanje je tudi v Sloveniji trdno zasi-
drano in težko verjamemo, da bi se ga lahko kdaj popolnoma privatizi-
ralo. Gre pa za deviantne pojave, ko se z javnimi sredstvi polni zasebne
žepe.
Jurše (2009, 43) meni, da se tudi v Sloveniji spreminja ustroj in la-
stniška struktura gospodarstva, kot v drugih tranzicijskih državah in
»razvija tržno ekonomijo z namenom izoblikovati prevladujoče priva-
tno lastništvo in zasebno podjetniško iniciativo kot osnovo za ekonom-
ski razvoj in krepitev blagostanja družbe«:
Visoko šolstvo prav tako spreminja svojo podobo, saj ga v to sili
tudi eksplicitna politična vizija o privatizaciji visokega šolstva, ki je
oprta na pričakovanje, da bo sprostitev zasebne pobude z dovolje-
nim vstopom novih (zasebnih) ponudnikov okrepila konkurenco
47
