Page 51 - Faganel, Armand, in Anita Trnavčević. 2017. Marketizacijski diskurz v izobraževanju. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 51
Neoliberalizem 3.5
Pod temo neoliberalizem pa smo združili pojme, ki so se pojavljali
pod naslednjimi kategorijami: neoliberalna politika, neoliberalistične
doktrine, neoliberalna dominacija, neoliberalno divjanje, trg ekonom-
skih idej, mladoekonomisti, korporacijska kultura visokošolskega me-
nedžmenta, kompradorska buržoazija, korpokracija, monopol nad iz-
vajanjem zasebnega šolstva.
Šadlova (2010, 144) analizira premike v družbeni reprodukciji, kot po-
sledico globalizacijske neoliberalne politike v razvitem in manj razvitem
svetu:
Neoliberalna politika vidi v socialni državi, predvsem zaradi priti-
ska globalizacije, oviro za ekonomski razvoj, saj naj bi izdatki za
socialno varnost zavirali doseganje maksimalnega iztržka podje-
tniške aktivnosti in posledično onemogočali gospodarsko rast.
Avtorica zastavi tezo, da se neoliberalna politika upira obstoju soci-
alne države predvsem zaradi pritiskov globalizacijskih sil. Sklepamo to-
rej lahko, da če teh pritiskov ne bi bilo, bi bila neoliberalna politika dru-
gačna, ne bi bila usmerjena v omogočanje maksimizacije podjetniškega
delovanja. Seveda sledi vprašanje, kaj v prvi vrsti opredelimo in razu-
memo kot neoliberalno politiko. Ali imamo v Republiki Sloveniji neoli-
beralno politiko? Je ta enaka, drugačna izvorni? Če bi se neoliberalna
politika v odsotnosti vplivov globalizacije vedla drugače, potem takšna
politika ne bi bila več neoliberalna ali če še nekoliko izpeljujemo, sploh
ne bi bilo nikakršne potrebe po neoliberalni politiki. Izvor problema naj
bi torej po mnenju avtorice ležal v globalizaciji, ki neoliberalni politiki
vsiljuje zmanjševanje skrbi za socialno varnost in družbene transferje.
Lipužič (2010, 3) razloži vpliv neoliberalnega monetarnega pristopa
omejevanja državnega urejanja gospodarstva na področju izobraževa-
nja takole:
Tako kot drugje, zlasti na razvitem Zahodu, so se ideje neolibera-
listične doktrine [. . .] dokaj brezobzirno vsiljevale povsod, seveda
tudi v Sloveniji. Na vzgojno-izobraževalnem področju so zagovar-
jali predvsem privatizacijo na vseh stopnjah šolstva (že od pred-
šolske vzgoje), tudi v visokem šolstvu. Pri nas se to ni dogajalo le v
obdobjih desnosredinske vladavine, temveč prefinjeno že desetle-
tje prej.
Brez dokazov težko govorimo o namernem delovanju akterjev na tem
področju, res pa je, da marsikaj kaže na usklajene in dolgoročno usmer-
jene aktivnosti, ki pa kljub temu izvirajo iz relativno ozkega kroga. Kljub
49
Pod temo neoliberalizem pa smo združili pojme, ki so se pojavljali
pod naslednjimi kategorijami: neoliberalna politika, neoliberalistične
doktrine, neoliberalna dominacija, neoliberalno divjanje, trg ekonom-
skih idej, mladoekonomisti, korporacijska kultura visokošolskega me-
nedžmenta, kompradorska buržoazija, korpokracija, monopol nad iz-
vajanjem zasebnega šolstva.
Šadlova (2010, 144) analizira premike v družbeni reprodukciji, kot po-
sledico globalizacijske neoliberalne politike v razvitem in manj razvitem
svetu:
Neoliberalna politika vidi v socialni državi, predvsem zaradi priti-
ska globalizacije, oviro za ekonomski razvoj, saj naj bi izdatki za
socialno varnost zavirali doseganje maksimalnega iztržka podje-
tniške aktivnosti in posledično onemogočali gospodarsko rast.
Avtorica zastavi tezo, da se neoliberalna politika upira obstoju soci-
alne države predvsem zaradi pritiskov globalizacijskih sil. Sklepamo to-
rej lahko, da če teh pritiskov ne bi bilo, bi bila neoliberalna politika dru-
gačna, ne bi bila usmerjena v omogočanje maksimizacije podjetniškega
delovanja. Seveda sledi vprašanje, kaj v prvi vrsti opredelimo in razu-
memo kot neoliberalno politiko. Ali imamo v Republiki Sloveniji neoli-
beralno politiko? Je ta enaka, drugačna izvorni? Če bi se neoliberalna
politika v odsotnosti vplivov globalizacije vedla drugače, potem takšna
politika ne bi bila več neoliberalna ali če še nekoliko izpeljujemo, sploh
ne bi bilo nikakršne potrebe po neoliberalni politiki. Izvor problema naj
bi torej po mnenju avtorice ležal v globalizaciji, ki neoliberalni politiki
vsiljuje zmanjševanje skrbi za socialno varnost in družbene transferje.
Lipužič (2010, 3) razloži vpliv neoliberalnega monetarnega pristopa
omejevanja državnega urejanja gospodarstva na področju izobraževa-
nja takole:
Tako kot drugje, zlasti na razvitem Zahodu, so se ideje neolibera-
listične doktrine [. . .] dokaj brezobzirno vsiljevale povsod, seveda
tudi v Sloveniji. Na vzgojno-izobraževalnem področju so zagovar-
jali predvsem privatizacijo na vseh stopnjah šolstva (že od pred-
šolske vzgoje), tudi v visokem šolstvu. Pri nas se to ni dogajalo le v
obdobjih desnosredinske vladavine, temveč prefinjeno že desetle-
tje prej.
Brez dokazov težko govorimo o namernem delovanju akterjev na tem
področju, res pa je, da marsikaj kaže na usklajene in dolgoročno usmer-
jene aktivnosti, ki pa kljub temu izvirajo iz relativno ozkega kroga. Kljub
49
