Page 54 - Faganel, Armand, in Anita Trnavčević. 2017. Marketizacijski diskurz v izobraževanju. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 54
3 Dekonstrukcija besedil
izpolnjevanje pogojev za napredovanje in pridobivanje višje stopnje izo-
brazbe, delo za pridobivanje in izvajanje raziskovalnih projektov. Mana-
gerji visokošolskih institucij pa se trudijo za usklajevanje potrebnih in
razpoložljivih virov ter krpanje proračunske luknje iz meseca v mesec.
Kje smo že prebrali in slišali, da si želimo prehoda v znanjsko družbo?
3.6 Marketizacija
Brown in Carassova (2013) trdita, da postaja marketizacija visokega šol-
stva svetovni trend. Upravljanje s strani države naj bi bilo vedno bolj na-
domeščano ali dopolnjevano s tržnim upravljanjem, komercialno rangi-
ranje pa naj bi zahtevalo vedno več vlaganj v marketing, znamčenje ter
skrb za storitve odjemalcem.
Pri kodiranju smo imeli precej težav z identifikacijo in klasifikacijo
tem, ki so identične s pojmom marketizacija, saj se izraz uporablja ne
da bi ga avtorji definirali in ga lahko razumejo različno, pa tudi v pove-
zavi z drugimi pojmi, ki so vzporedni marketizaciji ali njeni sopotniki.
Sem smo torej uvrstili naslednje pojme: kapitalsko prestrukturiranje
socialne države, marketizacijski procesi, odgovornost za porabo javnih
sredstev, ustvarjanje trga, decentralizacija in deregulacija, odzivnost na
pričakovanja in potrebe, tržne zakonitosti, konkurenca, izobraževanje
kot tržna dobrina, tržne zakonitosti, potrgovljenje, tržni liberalizem.
Marketizacija ni nekaj, kar se dogaja drugje in drugim, marketiza-
cija različnih javnih storitev je realnost. Šadlova (2010, 144) komentira
različne vidike učinkov globalnih verig na gospodinjstva in ob tem na-
kazuje premik odgovornosti v preskrbi javnih dobrin:
Prestrukturiranje socialne države (pogojeno z interesi kapitala), s
katerim so v zadnjih desetletjih politični akterji poskušali znižati
stroške družbene reprodukcije, je vodilo v skrčenje socialnih izdat-
kov in skrbstvenih storitev, marketizacijo skrbstvenih storitev, ki
jih opravlja država (izločanje storitev in umikanje javnega sektorja
iz zagotavljanja in izvajanja socialno varstvenih storitev), ter pri-
vatizacijo individualnega in družinskega preživetja (prenos odgo-
vornosti za zagotavljanje dobrin in storitev od države na akterje
iz zasebnega profitnega, neprofitnega in volonterskega sektorja).
Z umikanjem države iz preskrbe javnih dobrin in socialnih stori-
tev pa se je odgovornost za zagotavljanje oskrbe ponovno prenesla
tudi na neformalne akterje, predvsem družine in druga socialna
omrežja.
52
izpolnjevanje pogojev za napredovanje in pridobivanje višje stopnje izo-
brazbe, delo za pridobivanje in izvajanje raziskovalnih projektov. Mana-
gerji visokošolskih institucij pa se trudijo za usklajevanje potrebnih in
razpoložljivih virov ter krpanje proračunske luknje iz meseca v mesec.
Kje smo že prebrali in slišali, da si želimo prehoda v znanjsko družbo?
3.6 Marketizacija
Brown in Carassova (2013) trdita, da postaja marketizacija visokega šol-
stva svetovni trend. Upravljanje s strani države naj bi bilo vedno bolj na-
domeščano ali dopolnjevano s tržnim upravljanjem, komercialno rangi-
ranje pa naj bi zahtevalo vedno več vlaganj v marketing, znamčenje ter
skrb za storitve odjemalcem.
Pri kodiranju smo imeli precej težav z identifikacijo in klasifikacijo
tem, ki so identične s pojmom marketizacija, saj se izraz uporablja ne
da bi ga avtorji definirali in ga lahko razumejo različno, pa tudi v pove-
zavi z drugimi pojmi, ki so vzporedni marketizaciji ali njeni sopotniki.
Sem smo torej uvrstili naslednje pojme: kapitalsko prestrukturiranje
socialne države, marketizacijski procesi, odgovornost za porabo javnih
sredstev, ustvarjanje trga, decentralizacija in deregulacija, odzivnost na
pričakovanja in potrebe, tržne zakonitosti, konkurenca, izobraževanje
kot tržna dobrina, tržne zakonitosti, potrgovljenje, tržni liberalizem.
Marketizacija ni nekaj, kar se dogaja drugje in drugim, marketiza-
cija različnih javnih storitev je realnost. Šadlova (2010, 144) komentira
različne vidike učinkov globalnih verig na gospodinjstva in ob tem na-
kazuje premik odgovornosti v preskrbi javnih dobrin:
Prestrukturiranje socialne države (pogojeno z interesi kapitala), s
katerim so v zadnjih desetletjih politični akterji poskušali znižati
stroške družbene reprodukcije, je vodilo v skrčenje socialnih izdat-
kov in skrbstvenih storitev, marketizacijo skrbstvenih storitev, ki
jih opravlja država (izločanje storitev in umikanje javnega sektorja
iz zagotavljanja in izvajanja socialno varstvenih storitev), ter pri-
vatizacijo individualnega in družinskega preživetja (prenos odgo-
vornosti za zagotavljanje dobrin in storitev od države na akterje
iz zasebnega profitnega, neprofitnega in volonterskega sektorja).
Z umikanjem države iz preskrbe javnih dobrin in socialnih stori-
tev pa se je odgovornost za zagotavljanje oskrbe ponovno prenesla
tudi na neformalne akterje, predvsem družine in druga socialna
omrežja.
52
