Page 56 - Faganel, Armand, in Anita Trnavčević. 2017. Marketizacijski diskurz v izobraževanju. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 56
3 Dekonstrukcija besedil
Marketizacija se v različnih šolstvih kaže vsaj delno specifično,
predvsem v jakosti izraženih posameznih procesov in regulative,
ki šole bolj ali manj močno postavlja na trg. Vendar so decentrali-
zacija, deregulacija, razprševanje koncentracij in poskusi uvajanja
glavarine ali dejanska uvedba zelo očitni v mnogih šolskih siste-
mih od z da do Velike Britanije, Švedske in tudi Slovenije. Izbira
šole pa je koncept, ki vsebuje in združuje vse štiri marketizacijske
procese: »večjo avtonomijo šolam, bolj decentraliziran in dereguli-
ran šolski sistem, odgovornost (angl. accountability) in odzivnost
šol na potrebe in pričakovanja lokalnega okolja, hkrati pa izpolnje-
vanje pričakovanj v okviru državnega sistema, kar je pomembno
za ekonomsko blagostanje« – vse to zveni kot dobro geslo, poli-
tični slogan, skupek prepričljivih stavkov, ki dajejo občutek, da je
v takem sistemu že vnaprej zagotovljen prostor tudi meni kot po-
samezniku, da »jaz in ti živiva svoje življenje«. Vendar trg in tržne
zakonitosti, vpletene v te procese in prepredene med seboj, vna-
šajo tekmo, konkurenco, preživetje, pa tudi propad. Na nek način
pomenijo, da »jaz in ti živiva trg«, vendar tudi ta trg živiva po svoje.
Obstoječe stanje visokošolskega izobraževalnega sistema v različnih
družbah je res specifično, saj odraža tako zgodovinske, kulturne in po-
litične razmere. Kako institucije odreagirajo, ko se soočijo z novo stvar-
nostjo je odvisno od zunanjih spodbud, managerskih sposobnosti in na-
gnjenj vodstva šole, pa tudi nujnosti sprememb. Običajno so te spre-
membe izzvane z nenadnimi zahtevami in navodili, ki jih je potrebno
upoštevati takoj, v ozadju pa se navaja tudi nacionalni interes, ki naj bi
bil ogrožen.
3.7 Nacionalni interes
Nacionalni interes je zelo raztegljiva dobrina in odvisna tudi od namer
tistega, ki se nanj sklicuje. Bučar (2001, 149) tako pravi: »To, kaj je v po-
samezni državi nacionalni interes, ni objektivna kategorija, je določeno
od političnih elit.« Nacionalni interes je nenazadnje upoštevan pri pred-
pisovanju učnega jezika v visokem šolstvu, saj ga predpisuje tudi Zakon
o visokem šolstvu, v 8. členu. Statuti univerz praviloma določajo tudi
pisanje diplomskih del v slovenščini. Države so ustvarile izobraževalne
sisteme za (re)produkcijo kulturnih tehnik (branje/pisanje v domačem
jeziku npr.), sčasoma pa so postali del socialne infrastrukture pod pri-
stojnostjo vlade.
54
Marketizacija se v različnih šolstvih kaže vsaj delno specifično,
predvsem v jakosti izraženih posameznih procesov in regulative,
ki šole bolj ali manj močno postavlja na trg. Vendar so decentrali-
zacija, deregulacija, razprševanje koncentracij in poskusi uvajanja
glavarine ali dejanska uvedba zelo očitni v mnogih šolskih siste-
mih od z da do Velike Britanije, Švedske in tudi Slovenije. Izbira
šole pa je koncept, ki vsebuje in združuje vse štiri marketizacijske
procese: »večjo avtonomijo šolam, bolj decentraliziran in dereguli-
ran šolski sistem, odgovornost (angl. accountability) in odzivnost
šol na potrebe in pričakovanja lokalnega okolja, hkrati pa izpolnje-
vanje pričakovanj v okviru državnega sistema, kar je pomembno
za ekonomsko blagostanje« – vse to zveni kot dobro geslo, poli-
tični slogan, skupek prepričljivih stavkov, ki dajejo občutek, da je
v takem sistemu že vnaprej zagotovljen prostor tudi meni kot po-
samezniku, da »jaz in ti živiva svoje življenje«. Vendar trg in tržne
zakonitosti, vpletene v te procese in prepredene med seboj, vna-
šajo tekmo, konkurenco, preživetje, pa tudi propad. Na nek način
pomenijo, da »jaz in ti živiva trg«, vendar tudi ta trg živiva po svoje.
Obstoječe stanje visokošolskega izobraževalnega sistema v različnih
družbah je res specifično, saj odraža tako zgodovinske, kulturne in po-
litične razmere. Kako institucije odreagirajo, ko se soočijo z novo stvar-
nostjo je odvisno od zunanjih spodbud, managerskih sposobnosti in na-
gnjenj vodstva šole, pa tudi nujnosti sprememb. Običajno so te spre-
membe izzvane z nenadnimi zahtevami in navodili, ki jih je potrebno
upoštevati takoj, v ozadju pa se navaja tudi nacionalni interes, ki naj bi
bil ogrožen.
3.7 Nacionalni interes
Nacionalni interes je zelo raztegljiva dobrina in odvisna tudi od namer
tistega, ki se nanj sklicuje. Bučar (2001, 149) tako pravi: »To, kaj je v po-
samezni državi nacionalni interes, ni objektivna kategorija, je določeno
od političnih elit.« Nacionalni interes je nenazadnje upoštevan pri pred-
pisovanju učnega jezika v visokem šolstvu, saj ga predpisuje tudi Zakon
o visokem šolstvu, v 8. členu. Statuti univerz praviloma določajo tudi
pisanje diplomskih del v slovenščini. Države so ustvarile izobraževalne
sisteme za (re)produkcijo kulturnih tehnik (branje/pisanje v domačem
jeziku npr.), sčasoma pa so postali del socialne infrastrukture pod pri-
stojnostjo vlade.
54
