Page 57 - Faganel, Armand, in Anita Trnavčević. 2017. Marketizacijski diskurz v izobraževanju. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 57
Nacionalni interes 3.7
Pod temo nacionalni interes smo kategorizirale naslednje pojme iz
obravnavanih besedil: javna percepcija edukacijskega sistema, javna
podpora terciarnemu izobraževanju, socialni transferji, izobraževalni
nacionalni interesi, pomen izobraževanja za državnost, državljanska
vzgoja, preživetje skupnosti, državna raziskovalna in razvojna poli-
tika, nacionalni izobraževalni sistemi, nacija, družbeni razvoj, nadnaci-
onalna regulacija.
Skrb za nacionalno bit se kaže v negovanju in zaščiti nacionalnega je-
zika ali jezikov, v trudu za kulturo in negovanje tradicije, v vzdrževanju
visokošolskih programov, ki razvijajo omenjene discipline, čeprav niso
tržno zanimive in čeprav je morda interes za vpis na te programe le sim-
boličen. V časih fast fooda in mt v kulture se omenjene teme postavljajo
kot še poseben izziv, saj je interes posameznikov za izobraževanje pogo-
sto kratkoročen. Družinske skupnosti so vedno ožje in manjše, manjka
prenos tradicije s strani starih staršev, pogoste ekonomsko motivirane
selitve pa povzročajo izkorinjenost in odmaknjenost od lokalnih obi-
čajev. Zaradi spremenjenih delavnih urnikov se družina sestane le ob
koncih tedna in praznikih, vzgojo mladih prevzemajo pedagoški delavci
in šole.
Zgaga (2001, 138) izpostavlja različne koristi javnega financiranja vi-
sokega šolstva:
Teza o radikalnem trženju terciarnega izobraževanja ima seveda
svoje vplivne interesne sfere: npr. neposredno tranzicijsko okolje
z zanj značilno »logiko nihala« (ta deset let po prelomu sicer že po-
jema ali pa deluje celo v nasprotni smeri); »ekonomistična« pre-
vlada v razmišljanju posameznih vlad; slaba javna percepcija edu-
kacijskega sistema in njegova nezmožnost, da jo izboljša in ponudi
alternative; specifično študijsko področje, ki je navezano na okolja
s potencialno prosperiteto, itn. Zato je treba ob vsem tem opozar-
jati na ekonomske in socialne koristi, ki jih prinaša javna podpora ter-
ciarnemu izobraževanju. Tu ne gre le za linearno ekspanzijo sistema,
pač pa za mnogo več. Cena nezadostnega javnega financiranja izo-
braževanja je lahko zelo visoka: vodi do nesposobnosti za učinko-
vito konkuriranje v globalnih in regionalnih ekonomskih okoljih, v
rastoče ekonomske in socialne razlike, pa tudi v padajočo kakovost
življenja in slabšo socialno kohezivnost, v nesposobnost »soočanja
z izzivi prihodnosti«.
Istočasno pa Zgaga že pred desetletjem jasnovidno opozarja na pasti
55
Pod temo nacionalni interes smo kategorizirale naslednje pojme iz
obravnavanih besedil: javna percepcija edukacijskega sistema, javna
podpora terciarnemu izobraževanju, socialni transferji, izobraževalni
nacionalni interesi, pomen izobraževanja za državnost, državljanska
vzgoja, preživetje skupnosti, državna raziskovalna in razvojna poli-
tika, nacionalni izobraževalni sistemi, nacija, družbeni razvoj, nadnaci-
onalna regulacija.
Skrb za nacionalno bit se kaže v negovanju in zaščiti nacionalnega je-
zika ali jezikov, v trudu za kulturo in negovanje tradicije, v vzdrževanju
visokošolskih programov, ki razvijajo omenjene discipline, čeprav niso
tržno zanimive in čeprav je morda interes za vpis na te programe le sim-
boličen. V časih fast fooda in mt v kulture se omenjene teme postavljajo
kot še poseben izziv, saj je interes posameznikov za izobraževanje pogo-
sto kratkoročen. Družinske skupnosti so vedno ožje in manjše, manjka
prenos tradicije s strani starih staršev, pogoste ekonomsko motivirane
selitve pa povzročajo izkorinjenost in odmaknjenost od lokalnih obi-
čajev. Zaradi spremenjenih delavnih urnikov se družina sestane le ob
koncih tedna in praznikih, vzgojo mladih prevzemajo pedagoški delavci
in šole.
Zgaga (2001, 138) izpostavlja različne koristi javnega financiranja vi-
sokega šolstva:
Teza o radikalnem trženju terciarnega izobraževanja ima seveda
svoje vplivne interesne sfere: npr. neposredno tranzicijsko okolje
z zanj značilno »logiko nihala« (ta deset let po prelomu sicer že po-
jema ali pa deluje celo v nasprotni smeri); »ekonomistična« pre-
vlada v razmišljanju posameznih vlad; slaba javna percepcija edu-
kacijskega sistema in njegova nezmožnost, da jo izboljša in ponudi
alternative; specifično študijsko področje, ki je navezano na okolja
s potencialno prosperiteto, itn. Zato je treba ob vsem tem opozar-
jati na ekonomske in socialne koristi, ki jih prinaša javna podpora ter-
ciarnemu izobraževanju. Tu ne gre le za linearno ekspanzijo sistema,
pač pa za mnogo več. Cena nezadostnega javnega financiranja izo-
braževanja je lahko zelo visoka: vodi do nesposobnosti za učinko-
vito konkuriranje v globalnih in regionalnih ekonomskih okoljih, v
rastoče ekonomske in socialne razlike, pa tudi v padajočo kakovost
življenja in slabšo socialno kohezivnost, v nesposobnost »soočanja
z izzivi prihodnosti«.
Istočasno pa Zgaga že pred desetletjem jasnovidno opozarja na pasti
55
