Page 58 - Faganel, Armand, in Anita Trnavčević. 2017. Marketizacijski diskurz v izobraževanju. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 58
3 Dekonstrukcija besedil
pomanjkljivega financiranja; visoko šolstvo sicer nikoli ni bilo »prefi-
nancirano«, vendar pa je situacija v kateri se nahaja trenutno res alar-
mantna. Zgaga je nakazoval zmanjšanje konkurenčnosti, to pa je ravno
nasprotno od tega, kar naj bi po besedah ministra Turka dosegli s seda-
njim modelom omejenega financiranja javnega visokošolskega sistema.
Tudi rastoče ekonomske in socialne razlike se že kažejo, da o kakovosti
življenja sploh ne izgubljamo besed. Tako kot zmanjševanje drugih soci-
alnih pravic in ožanje kroga upravičencev do socialnih transferjev, zdru-
ženo vpliva tudi manjše financiranje visokošolskega izobraževanja na
zmanjševanje socialne povezanosti in oddaljuje svetlo prihodnost ter
sposobnost spopadanja s prihodnostjo.
Židanova (2002, 1048) obravnava uresničevanje izobraževalnih naci-
onalnih interesov znotraj e u in ugotavlja, da se besedna zveza nacio-
nalni interes uporablja vedno pogosteje. Poudarja njen pomen v zvezi z
določanjem njene vsebine na izobraževalnem področju, saj pomembni
evropski izobraževalni dokumenti »vse bolj opozarjajo na potrebo po
razvijanju učečih se družb«.
Taka družba mora v prihodnje še bolj postati tudi Slovenija. V tem
prispevku želimo spregovoriti o velikem pomenu izobraževanja ter
vzgoje za demokracijo za nadaljnjo graditev slovenske državno-
sti. Tovrstno opravilo je pomembno zaradi več vzrokov. Dovolimo
si poudariti nekatere, morebiti najbistvenejše: danes se po svetu
krepi potreba po državljanski vzgoji; zaradi potekajočih procesov
evpropeizacije ter globalizacije; zaradi oblikovanja odprtih družb
21. stoletja; zaradi oblikovanja ter nastajanja novih demokracij; za-
radi želenega evropskega življenjskega sloga itd.
Državljanska in demokratična vzgoja sta bila vedno med temeljnimi
gradniki izobraževanja, nič drugače ni v današnjem visokošolskem izo-
braževanju. Slovenska demokracija je mlada, zato se tudi državljanska
vzgoja še »išče«, od vznesenosti in gloriziranja osamosvojitve, do pri-
svajanja ter privatiziranja osamosvojitvenih zaslug, iskanja primernega
odnosa do dogajanja v polpretekli zgodovini in še pred tem v revolu-
ciji. Državljan Slovenije pa je hkrati tudi državljan Evrope in državljan
sveta, torej je potrebno prilagoditi državljansko vzgojo njenemu spre-
menjenemu dojemanju in vlogi v sodobni družbi.
Lukšič (2002, 1026) preuči vlogo države pri zagotavljanju nacional-
nih interesov ter prikaže temeljne naloge in strukturne omejitve delo-
vanja javne oblasti in njenih politik. Zatrjuje, da je osrednji cilj politike
56
pomanjkljivega financiranja; visoko šolstvo sicer nikoli ni bilo »prefi-
nancirano«, vendar pa je situacija v kateri se nahaja trenutno res alar-
mantna. Zgaga je nakazoval zmanjšanje konkurenčnosti, to pa je ravno
nasprotno od tega, kar naj bi po besedah ministra Turka dosegli s seda-
njim modelom omejenega financiranja javnega visokošolskega sistema.
Tudi rastoče ekonomske in socialne razlike se že kažejo, da o kakovosti
življenja sploh ne izgubljamo besed. Tako kot zmanjševanje drugih soci-
alnih pravic in ožanje kroga upravičencev do socialnih transferjev, zdru-
ženo vpliva tudi manjše financiranje visokošolskega izobraževanja na
zmanjševanje socialne povezanosti in oddaljuje svetlo prihodnost ter
sposobnost spopadanja s prihodnostjo.
Židanova (2002, 1048) obravnava uresničevanje izobraževalnih naci-
onalnih interesov znotraj e u in ugotavlja, da se besedna zveza nacio-
nalni interes uporablja vedno pogosteje. Poudarja njen pomen v zvezi z
določanjem njene vsebine na izobraževalnem področju, saj pomembni
evropski izobraževalni dokumenti »vse bolj opozarjajo na potrebo po
razvijanju učečih se družb«.
Taka družba mora v prihodnje še bolj postati tudi Slovenija. V tem
prispevku želimo spregovoriti o velikem pomenu izobraževanja ter
vzgoje za demokracijo za nadaljnjo graditev slovenske državno-
sti. Tovrstno opravilo je pomembno zaradi več vzrokov. Dovolimo
si poudariti nekatere, morebiti najbistvenejše: danes se po svetu
krepi potreba po državljanski vzgoji; zaradi potekajočih procesov
evpropeizacije ter globalizacije; zaradi oblikovanja odprtih družb
21. stoletja; zaradi oblikovanja ter nastajanja novih demokracij; za-
radi želenega evropskega življenjskega sloga itd.
Državljanska in demokratična vzgoja sta bila vedno med temeljnimi
gradniki izobraževanja, nič drugače ni v današnjem visokošolskem izo-
braževanju. Slovenska demokracija je mlada, zato se tudi državljanska
vzgoja še »išče«, od vznesenosti in gloriziranja osamosvojitve, do pri-
svajanja ter privatiziranja osamosvojitvenih zaslug, iskanja primernega
odnosa do dogajanja v polpretekli zgodovini in še pred tem v revolu-
ciji. Državljan Slovenije pa je hkrati tudi državljan Evrope in državljan
sveta, torej je potrebno prilagoditi državljansko vzgojo njenemu spre-
menjenemu dojemanju in vlogi v sodobni družbi.
Lukšič (2002, 1026) preuči vlogo države pri zagotavljanju nacional-
nih interesov ter prikaže temeljne naloge in strukturne omejitve delo-
vanja javne oblasti in njenih politik. Zatrjuje, da je osrednji cilj politike
56
