Page 59 - Faganel, Armand, in Anita Trnavčević. 2017. Marketizacijski diskurz v izobraževanju. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 59
Visokošolska reforma in vplivi Evropske unije 3.8
proizvajanje in ohranjanje menjalne forme ter zagotavljanje dolgoroč-
nih pogojev »za preživetje določene skupnosti (nacije), upoštevajoč glo-
balne procese pretoka kapitala in delovne sile«:
Gledano s strateškega stališča, izobraževalna politika države nima
za svoj primarni cilj, da kvalificira delovno silo za določene in-
dustrije in druge inštitucije kapitalistične družbe, kar bi v konte-
kstu Offejeve in Kitschaltove teorije kapitalistične države in teo-
rije pomenilo, da javna oblast s svojo politiko favorizira natančno
določen interes in ne deluje v interesu vseh članov politične sku-
pnosti. Zato mora biti izobraževalna politika usmerjena v to, da
bi bila kar največja verjetnost za njuno srečanje v kapitalističnem
(re-)produkcijskem procesu. Prav tako ni strateško poslanstvo dr-
žavne raziskovalne in razvojne politike v tem, da služi neposredno
industriji (kot je razširjeno prepričanje tudi v Sloveniji), temveč je
njen strateški namen ščititi gospodarski sistem proti tuji konku-
renci, pospeševati ekonomsko rast, izboljševati konkurenčno po-
zicijo proti tujini itd. – torej ustvarjati in ohranjati možnosti, v ka-
terih bo mogoče nadaljevati proces menjave, ki je osnova celotnega
blagostanja neke politične skupnosti (nacije).
Lukšič torej meni, da bi moral biti primarni cilj nacionalne izobraže-
valne politike vzdrževanje konkurenčne sposobnosti družbe, z name-
nom ohranjanja dosežene kakovosti življenja njenih pripadnikov. S tem,
ko se premika težišče na dobrobiti posameznika, ki naj bi bil zato indi-
vidualno zainteresiran za doseganje in financiranje lastne izobrazbe,
se spremeni tudi primarni cilj nacionalne izobraževalne politike. Ob
vstopu v multinacionalno skupnost evropskih narodov, smo sprejeli
tudi nova izhodišča za usmerjanje nacionalne izobraževalne politike.
Dodana so bila načela primerljivosti, spodbujanje mobilnosti študen-
tov in predavateljev in druga.
3.8 Visokošolska reforma in vplivi Evropske unije
eu je bila od samega začetka projekt, ki je nastal za zaščito evropskega
načina življenja, s posebnim občutkom za varnost ljudi. Bolonjska re-
forma je bila sprejeta kot odziv eu na zaostajanje evropskih gospodar-
stev v primerjavi z gospodarstvom z da in drugimi rastočimi gospodar-
stvi. Poglavitni namen je bil skrajšati čas študija, povečati mobilnost na
trgu dela ter zajeti čimvečji delež mladine v visokošolsko izobraževanje.
Projekt je bil politične narave, zasnovan s strani ministrov vlad članic
57
proizvajanje in ohranjanje menjalne forme ter zagotavljanje dolgoroč-
nih pogojev »za preživetje določene skupnosti (nacije), upoštevajoč glo-
balne procese pretoka kapitala in delovne sile«:
Gledano s strateškega stališča, izobraževalna politika države nima
za svoj primarni cilj, da kvalificira delovno silo za določene in-
dustrije in druge inštitucije kapitalistične družbe, kar bi v konte-
kstu Offejeve in Kitschaltove teorije kapitalistične države in teo-
rije pomenilo, da javna oblast s svojo politiko favorizira natančno
določen interes in ne deluje v interesu vseh članov politične sku-
pnosti. Zato mora biti izobraževalna politika usmerjena v to, da
bi bila kar največja verjetnost za njuno srečanje v kapitalističnem
(re-)produkcijskem procesu. Prav tako ni strateško poslanstvo dr-
žavne raziskovalne in razvojne politike v tem, da služi neposredno
industriji (kot je razširjeno prepričanje tudi v Sloveniji), temveč je
njen strateški namen ščititi gospodarski sistem proti tuji konku-
renci, pospeševati ekonomsko rast, izboljševati konkurenčno po-
zicijo proti tujini itd. – torej ustvarjati in ohranjati možnosti, v ka-
terih bo mogoče nadaljevati proces menjave, ki je osnova celotnega
blagostanja neke politične skupnosti (nacije).
Lukšič torej meni, da bi moral biti primarni cilj nacionalne izobraže-
valne politike vzdrževanje konkurenčne sposobnosti družbe, z name-
nom ohranjanja dosežene kakovosti življenja njenih pripadnikov. S tem,
ko se premika težišče na dobrobiti posameznika, ki naj bi bil zato indi-
vidualno zainteresiran za doseganje in financiranje lastne izobrazbe,
se spremeni tudi primarni cilj nacionalne izobraževalne politike. Ob
vstopu v multinacionalno skupnost evropskih narodov, smo sprejeli
tudi nova izhodišča za usmerjanje nacionalne izobraževalne politike.
Dodana so bila načela primerljivosti, spodbujanje mobilnosti študen-
tov in predavateljev in druga.
3.8 Visokošolska reforma in vplivi Evropske unije
eu je bila od samega začetka projekt, ki je nastal za zaščito evropskega
načina življenja, s posebnim občutkom za varnost ljudi. Bolonjska re-
forma je bila sprejeta kot odziv eu na zaostajanje evropskih gospodar-
stev v primerjavi z gospodarstvom z da in drugimi rastočimi gospodar-
stvi. Poglavitni namen je bil skrajšati čas študija, povečati mobilnost na
trgu dela ter zajeti čimvečji delež mladine v visokošolsko izobraževanje.
Projekt je bil politične narave, zasnovan s strani ministrov vlad članic
57
