Page 61 - Faganel, Armand, in Anita Trnavčević. 2017. Marketizacijski diskurz v izobraževanju. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 61
Visokošolska reforma in vplivi Evropske unije 3.8
Glede izobraževalnih politik lahko torej sklepamo, da si nasproti sto-
jijo humanistični, konstruktivistični razvoj državljana ter neoliberali-
stični pritiski varčevanja, ki so naravnavni zelo pragmatično – trošimo
lahko le toliko kolikor ustvarimo. Izobraževalna politika eu v zasnovi
ni neke določene barve, je pa pomembno vplivala na slovensko reformo.
Ker tudi neoliberalistični pristop obravnava vidik posameznika, si oba
principa nista povsem nasprotujoča, so pa dodatno upoštevani še eko-
nomski cilji. Humanistična vizija je bila v neoliberalističnih diskurzih
ugrabljena za lastne potrebe definicije razvoja človeškega potenciala.
Medveš (2006) analizira prelom s tradicionalno univerzo, ki naj bi ga
povzročila bolonjska reforma in vprašanje primerljivosti starih in novih
diplom:
Nedvomno pa se želi poudariti prelom s tradicionalno univerzo,
mogoče celo njen obrat k trgu dela in zaposljivosti diplomantov.
Tako je mogoče razumeti formulacije, da bodo bolonjski diplo-
manti dosegali dejanske kvalifikacije, bodo torej res usposobljeni za
zaposlitev, prejšnji programi so pa bili bolj nekakšna zbirka »splo-
šnih vsebin študija«. Mar tudi takšen razmislek nakazuje na to, da
so »stari programi« producirali nezaposljive diplomante (unemplo-
yability)?
Predavatelji tožijo, da ne morejo več uporabljati gradiv in materia-
lov, ki so jih pripravili pred desetletjem, za sedanje generacije študen-
tov, predvsem zato, ker so zanje pretežki. Zaradi večjega vpisa in slabše
prehodnosti se znižujejo kriteriji ocenjevanja. Potem so tu še pritiski
vodstev, ki bolj ali manj mehko nakazujejo, da je potrebno povečati pre-
hodnost, če želijo predavatelji obdržati delovna mesta. V krajšem času
bodo torej ti študentje iz y generacije bolje usposobljeni za izzive sodob-
nega delovnega procesa?
Trnavčevičeva (2004) omenja željo po nenehnem reformiranju izo-
braževalnega sistema:
V iskanju čim učinkovitejših šolskih sistemov, vezanih ne nazad-
nje na filozofijo trga (»kakovost bo preživela«), v nenehnem pri-
merjanju šolskih sistemov, v mednarodnih raziskavah, primerja-
vah znanj učencev, in seveda posledično v spreminjanju in prena-
vljanju šolskih sistemov se kaže zanimiva spirala nenehnega iska-
nja najboljše rešitve, ki bi se izkazala za učinkovito v gospodarstvu
in upravičila porabo davkoplačevalskega denarja. Nenehno prena-
vljanje in spreminjanje pa diši po histeriji šolskih politik (angl. po-
59
Glede izobraževalnih politik lahko torej sklepamo, da si nasproti sto-
jijo humanistični, konstruktivistični razvoj državljana ter neoliberali-
stični pritiski varčevanja, ki so naravnavni zelo pragmatično – trošimo
lahko le toliko kolikor ustvarimo. Izobraževalna politika eu v zasnovi
ni neke določene barve, je pa pomembno vplivala na slovensko reformo.
Ker tudi neoliberalistični pristop obravnava vidik posameznika, si oba
principa nista povsem nasprotujoča, so pa dodatno upoštevani še eko-
nomski cilji. Humanistična vizija je bila v neoliberalističnih diskurzih
ugrabljena za lastne potrebe definicije razvoja človeškega potenciala.
Medveš (2006) analizira prelom s tradicionalno univerzo, ki naj bi ga
povzročila bolonjska reforma in vprašanje primerljivosti starih in novih
diplom:
Nedvomno pa se želi poudariti prelom s tradicionalno univerzo,
mogoče celo njen obrat k trgu dela in zaposljivosti diplomantov.
Tako je mogoče razumeti formulacije, da bodo bolonjski diplo-
manti dosegali dejanske kvalifikacije, bodo torej res usposobljeni za
zaposlitev, prejšnji programi so pa bili bolj nekakšna zbirka »splo-
šnih vsebin študija«. Mar tudi takšen razmislek nakazuje na to, da
so »stari programi« producirali nezaposljive diplomante (unemplo-
yability)?
Predavatelji tožijo, da ne morejo več uporabljati gradiv in materia-
lov, ki so jih pripravili pred desetletjem, za sedanje generacije študen-
tov, predvsem zato, ker so zanje pretežki. Zaradi večjega vpisa in slabše
prehodnosti se znižujejo kriteriji ocenjevanja. Potem so tu še pritiski
vodstev, ki bolj ali manj mehko nakazujejo, da je potrebno povečati pre-
hodnost, če želijo predavatelji obdržati delovna mesta. V krajšem času
bodo torej ti študentje iz y generacije bolje usposobljeni za izzive sodob-
nega delovnega procesa?
Trnavčevičeva (2004) omenja željo po nenehnem reformiranju izo-
braževalnega sistema:
V iskanju čim učinkovitejših šolskih sistemov, vezanih ne nazad-
nje na filozofijo trga (»kakovost bo preživela«), v nenehnem pri-
merjanju šolskih sistemov, v mednarodnih raziskavah, primerja-
vah znanj učencev, in seveda posledično v spreminjanju in prena-
vljanju šolskih sistemov se kaže zanimiva spirala nenehnega iska-
nja najboljše rešitve, ki bi se izkazala za učinkovito v gospodarstvu
in upravičila porabo davkoplačevalskega denarja. Nenehno prena-
vljanje in spreminjanje pa diši po histeriji šolskih politik (angl. po-
59
