Page 60 - Faganel, Armand, in Anita Trnavčević. 2017. Marketizacijski diskurz v izobraževanju. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 60
3 Dekonstrukcija besedil
eu, izpeljava pa prepuščena posameznim državam, ob hkratnem ponu-
janju skupnih smernic.
Naslednja tema, ki se je izoblikovala pod naslovom visokošolska re-
forma in vplivi e u, združuje pojme kot so: bolonjska reforma, masifika-
cija, množičnost študija, evropeizacija, prenavljanje šolskih sistemov,
histerija šolskih politik, poenotenje visokošolskega prostora, revizija
programov, kreditni sistem, spremembe, novela zakona o visokem šol-
stvu, visokošolske reforme, eksperimentiranje z izobraževanjem.
Tudi znotraj evropske skupnosti najdemo veliko diverziteto visoko-
šolskih tradicij, ki pa se vedno bolj zlivajo znotraj enotne poti v priho-
dnost. Bolonjsko reformo težko ločimo od ciljev evropskega razvoja in
obratno. Setnikar Cankar (2008, 17) je tako zapisala:
Prišlo je do sprememb v družbeno-ekonomskem okolju kot posle-
dica globaliziranih gospodarstev, kar je vodilo v spremembe uni-
verzitetnih in drugih izobraževalnih sektorjev. Navkljub temu je
težko posploševati vzorce, trende in modele razvoja visokega šol-
stva v evropskih državah, saj ima lahko vsaka država ali družba svoj
tempo razvoja. Različne komparativne študije na isto temo ugota-
vljajo zanimive skupne vzorce in trende v evropskem razvoju vi-
sokošolskega izobraževanja. Nekateri izmed teh so: masifikacija,
diverzifikacija, privatizacija, tržna naravnanost, internacionaliza-
cija, zagotavljanje standardov v visokem šolstvu in kakovost viso-
košolskega izobraževanja, kar vse je vodilo v naraščajoče zasebno
investiranje in padec javne podpore za visokošolsko izobraževanje,
evropeizacijo itd.
Kellermann (2006, 25) v članku »Od Sorbonne do Bologne in še na-
prej« razmišlja o ideologiji trenutne evropske politike visokega šolstva,
ki izhaja iz Sorbonske deklaracije:
Če pazljivo beremo Bolonjsko deklaracijo (»The Bologna Declara-
tion of 19 June 1999« 1999), ki nastane leto dni pozneje, zaznamo
pomembne odmike od tega ali celo prelome s tradicijo evropskega
visokega šolstva, ki jo, kot se zdi, Sorbonska deklaracija še nada-
ljuje. Medtem ko le-ta popolnoma v skladu s tradicionalnimi uni-
verzitetnimi vrednotami razglaša, da krepi relativno svobodo in
mobilnost študirajočih ter državljanov in državljank v skladu s hu-
manističnimi cilji, preusmerja Bolonjska deklaracija svoj cilj na člo-
veški kapital, zaposljivost in mobilnost kot instrumente za krepi-
tev konkurenčnega gospodarstva.
58
eu, izpeljava pa prepuščena posameznim državam, ob hkratnem ponu-
janju skupnih smernic.
Naslednja tema, ki se je izoblikovala pod naslovom visokošolska re-
forma in vplivi e u, združuje pojme kot so: bolonjska reforma, masifika-
cija, množičnost študija, evropeizacija, prenavljanje šolskih sistemov,
histerija šolskih politik, poenotenje visokošolskega prostora, revizija
programov, kreditni sistem, spremembe, novela zakona o visokem šol-
stvu, visokošolske reforme, eksperimentiranje z izobraževanjem.
Tudi znotraj evropske skupnosti najdemo veliko diverziteto visoko-
šolskih tradicij, ki pa se vedno bolj zlivajo znotraj enotne poti v priho-
dnost. Bolonjsko reformo težko ločimo od ciljev evropskega razvoja in
obratno. Setnikar Cankar (2008, 17) je tako zapisala:
Prišlo je do sprememb v družbeno-ekonomskem okolju kot posle-
dica globaliziranih gospodarstev, kar je vodilo v spremembe uni-
verzitetnih in drugih izobraževalnih sektorjev. Navkljub temu je
težko posploševati vzorce, trende in modele razvoja visokega šol-
stva v evropskih državah, saj ima lahko vsaka država ali družba svoj
tempo razvoja. Različne komparativne študije na isto temo ugota-
vljajo zanimive skupne vzorce in trende v evropskem razvoju vi-
sokošolskega izobraževanja. Nekateri izmed teh so: masifikacija,
diverzifikacija, privatizacija, tržna naravnanost, internacionaliza-
cija, zagotavljanje standardov v visokem šolstvu in kakovost viso-
košolskega izobraževanja, kar vse je vodilo v naraščajoče zasebno
investiranje in padec javne podpore za visokošolsko izobraževanje,
evropeizacijo itd.
Kellermann (2006, 25) v članku »Od Sorbonne do Bologne in še na-
prej« razmišlja o ideologiji trenutne evropske politike visokega šolstva,
ki izhaja iz Sorbonske deklaracije:
Če pazljivo beremo Bolonjsko deklaracijo (»The Bologna Declara-
tion of 19 June 1999« 1999), ki nastane leto dni pozneje, zaznamo
pomembne odmike od tega ali celo prelome s tradicijo evropskega
visokega šolstva, ki jo, kot se zdi, Sorbonska deklaracija še nada-
ljuje. Medtem ko le-ta popolnoma v skladu s tradicionalnimi uni-
verzitetnimi vrednotami razglaša, da krepi relativno svobodo in
mobilnost študirajočih ter državljanov in državljank v skladu s hu-
manističnimi cilji, preusmerja Bolonjska deklaracija svoj cilj na člo-
veški kapital, zaposljivost in mobilnost kot instrumente za krepi-
tev konkurenčnega gospodarstva.
58
