Page 62 - Faganel, Armand, in Anita Trnavčević. 2017. Marketizacijski diskurz v izobraževanju. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 62
3 Dekonstrukcija besedil
licy histeria). [. . .] Šole, ki se ne zmorejo pravočasno odzivati na po-
trebe hitro razvijajočega se gospodarstva, je treba prestrukturirati,
spreminjati in po potrebi tudi ukinjati.
Tudi poslovni svetovalci v podjetjih ustvarjajo modne trende, vsa-
kih nekaj let ponujajo nove pristope k pisanju strategij, prenovi poslov-
nih procesov, napovedovanju bodočih potreb. Tako si zagotavljajo posel
za naslednje obdobje, stvar naročnika pa je ali predlagano sprejme ali
ne, tako lahko pridobi ali izgubi konkurenčno prednost pred ostalimi
tržnimi igralci. Reforme izobraževalnega sistema so lahko veliko uso-
dnejše, kot je to v primeru podjetja. V igri so usode celotnih generacij,
ne le šolajočih ampak tudi starejših, katerih pokojnine bodo odvisne od
sedanjih generacij ter generacije mladih, ki bodo naletele na zapuščino
sedanjih. Prav zato je polje edukacijskih politik izjemno občutljivo in se
z njim ne bi smeli poigravati.
3.9 Globalizacija visokošolskega izobraževanja
Veliko je posploševanja, ko govorimo in pišemo o globalizaciji visokega
šolstva; vpliv sprememb, povezanih z globalizacijo visokošolskih insti-
tucij in politik je pomemben, a ob tem ne smemo pozabiti na različnosti,
ki so posledica različnih lokalnih pogojev.
Naslednji pomemben sklop, ki se je izluščil ob naši kategorizaciji tem,
smo naslovili globalizacija visokošolskega izobraževanja, srečamo pa vrsto
sorodnih pojmov v povezavah z osnovnim pojmom globalizacije: prota-
gonisti transnacionalnega neoliberalizma, w t o, i m f, o e cd, lastniki
kapitala, globalni kapitalizem, neoinstitucionalizem, skupen evropski
visokošolski prostor, mednarodno sodelovanje univerz.
Visokošolsko izobraževanje in raziskovanje sta ključna nosilca pri is-
kanju odgovorov na globalizacijske izzive v premnogih državah, isto-
časno pa postaja tudi visokošolsko izobraževanje vedno bolj globalizi-
rano. Zatorej je logično, da je visokošolsko izobraževanje tudi odgovor
in dogajanje globalnega sodelovanja, konkurence ter medkulturnih sre-
čevanj. Bourdieu in Wacquant (2003, 59) pravita, da je rezultat ali funk-
cija globalizacije »preoblačenje učinkov ameriškega imperializma v lišp
kulturnega ekumenizma ali ekonomskega fatalizma in tako prikazova-
nje mednarodnega razmerja moči, da je videti kot naravna nujnost.« Po-
tem pa še pojasnita:
Skozi simbolni prevrat, ki temelji na naturalizaciji shem neoliberal-
nega mišljenja, katerega dominacija je v zadnjih dvajsetih letih po-
60
licy histeria). [. . .] Šole, ki se ne zmorejo pravočasno odzivati na po-
trebe hitro razvijajočega se gospodarstva, je treba prestrukturirati,
spreminjati in po potrebi tudi ukinjati.
Tudi poslovni svetovalci v podjetjih ustvarjajo modne trende, vsa-
kih nekaj let ponujajo nove pristope k pisanju strategij, prenovi poslov-
nih procesov, napovedovanju bodočih potreb. Tako si zagotavljajo posel
za naslednje obdobje, stvar naročnika pa je ali predlagano sprejme ali
ne, tako lahko pridobi ali izgubi konkurenčno prednost pred ostalimi
tržnimi igralci. Reforme izobraževalnega sistema so lahko veliko uso-
dnejše, kot je to v primeru podjetja. V igri so usode celotnih generacij,
ne le šolajočih ampak tudi starejših, katerih pokojnine bodo odvisne od
sedanjih generacij ter generacije mladih, ki bodo naletele na zapuščino
sedanjih. Prav zato je polje edukacijskih politik izjemno občutljivo in se
z njim ne bi smeli poigravati.
3.9 Globalizacija visokošolskega izobraževanja
Veliko je posploševanja, ko govorimo in pišemo o globalizaciji visokega
šolstva; vpliv sprememb, povezanih z globalizacijo visokošolskih insti-
tucij in politik je pomemben, a ob tem ne smemo pozabiti na različnosti,
ki so posledica različnih lokalnih pogojev.
Naslednji pomemben sklop, ki se je izluščil ob naši kategorizaciji tem,
smo naslovili globalizacija visokošolskega izobraževanja, srečamo pa vrsto
sorodnih pojmov v povezavah z osnovnim pojmom globalizacije: prota-
gonisti transnacionalnega neoliberalizma, w t o, i m f, o e cd, lastniki
kapitala, globalni kapitalizem, neoinstitucionalizem, skupen evropski
visokošolski prostor, mednarodno sodelovanje univerz.
Visokošolsko izobraževanje in raziskovanje sta ključna nosilca pri is-
kanju odgovorov na globalizacijske izzive v premnogih državah, isto-
časno pa postaja tudi visokošolsko izobraževanje vedno bolj globalizi-
rano. Zatorej je logično, da je visokošolsko izobraževanje tudi odgovor
in dogajanje globalnega sodelovanja, konkurence ter medkulturnih sre-
čevanj. Bourdieu in Wacquant (2003, 59) pravita, da je rezultat ali funk-
cija globalizacije »preoblačenje učinkov ameriškega imperializma v lišp
kulturnega ekumenizma ali ekonomskega fatalizma in tako prikazova-
nje mednarodnega razmerja moči, da je videti kot naravna nujnost.« Po-
tem pa še pojasnita:
Skozi simbolni prevrat, ki temelji na naturalizaciji shem neoliberal-
nega mišljenja, katerega dominacija je v zadnjih dvajsetih letih po-
60
