Page 63 - Faganel, Armand, in Anita Trnavčević. 2017. Marketizacijski diskurz v izobraževanju. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 63
Globalizacija visokošolskega izobraževanja 3.9
stala skoraj popolna, zaradi vnetega prizadevanja konzervativnih
»think-tanks« in njihovih zaveznikov na političnih in novinarskih
poljih, je dandanes preoblikovanje družbenih odnosov in kultur-
nih praks po ameriški šabloni, ki je bila naprednim družbam vsi-
ljena skozi obubožanje države, spreminjanje javnih dobrin v blago
in skozi generalizacijo zaposlitvene negotovosti, sprejeto z resi-
gnacijo, kot da gre za dobesedno neogiben izid nacionalne evolu-
cije, kadar ga že ne slavijo z očitnim navdušenjem. Nasprotno pa
empirična analiza long durée razvojne poti razvitih ekonomij suge-
rira, da »globalizacija« nasploh ni nobena nova faza kapitalizma,
temveč le »retorika«, ki jo vlade pokličejo na pomoč, da opravi-
čijo svoje prostovoljne vdaje finančnim trgom in njihovi konverziji
v kreditno pojmovanje. Deindustrializacija, naraščanje neenako-
sti in omejevanje socialnih zavarovanj, ki so daleč od tega, da bi
bila – kakor nam neprenehoma govorijo – neogiben rezultat rasti
zunanje trgovine, so rezultat domačih političnih odločitev, ki odseva
stanje ravnovesja razrednih sil v prid lastnikov kapitala.
Sklicevanje na velikega brata in njegove zahteve nam je poznano tudi
v Sloveniji, ko se mnogokrat interpretira namige eu, o ecd in drugih
mednarodnih akterjev kot razlog za določene notranjepolitične odloči-
tve. Staro propagandistično spoznanje je, da z nenehnim in vztrajnim
ponavljanjem tudi laž postane resnica. Če pa so prejemniki informacij v
šoku in se ukvarjajo z eksistencialnimi vprašanji, postajajo druga vpra-
šanja obrobna. Grozljivemu mojstru propagande Goebbelsu pripisujejo
izjavi, da tudi najbriljantnejše propagandistične tehnike ne bodo uspe-
šne, če se ne osredotočijo le na nekaj točk, ki jih je potrebno vedno znova
ponavljati; pa tudi da večja kot je laž, bolj ji bodo ljudje verjeli (Goebbels
in Koch 1988).
Lipužič (2010, 3) vidi izvor globalizacije neoliberalnih idej v razpadu
Bretton Woodsa,³ kateremu je sledila faza preobrazbe Mednarodnega
denarnega sklada – i m f, Mednarodne banke za obnovo in razvoj in
Svetovne trgovinske organizacije – w t o v protagoniste transnacional-
nega neoliberalizma: »Dodeljena jim je bila naloga, da v državah v ra-
zvoju tako imenovanega tretjega sveta poskrbijo skozi različne struk-
³ Mednarodni finančni sistem Bretton Woods je dobil ime po kraju v New Hampshiru,
zda. Leta 1944 je bila tam mednarodna valutna in finančna konferenca, katere dogo-
vori so se uveljavili kot podlaga za ustanovitev inštitucij znotraj o zn: Mednarodnega
denarnega sklada (i mf) in Mednarodne banke za obnovo in razvoj.
61
stala skoraj popolna, zaradi vnetega prizadevanja konzervativnih
»think-tanks« in njihovih zaveznikov na političnih in novinarskih
poljih, je dandanes preoblikovanje družbenih odnosov in kultur-
nih praks po ameriški šabloni, ki je bila naprednim družbam vsi-
ljena skozi obubožanje države, spreminjanje javnih dobrin v blago
in skozi generalizacijo zaposlitvene negotovosti, sprejeto z resi-
gnacijo, kot da gre za dobesedno neogiben izid nacionalne evolu-
cije, kadar ga že ne slavijo z očitnim navdušenjem. Nasprotno pa
empirična analiza long durée razvojne poti razvitih ekonomij suge-
rira, da »globalizacija« nasploh ni nobena nova faza kapitalizma,
temveč le »retorika«, ki jo vlade pokličejo na pomoč, da opravi-
čijo svoje prostovoljne vdaje finančnim trgom in njihovi konverziji
v kreditno pojmovanje. Deindustrializacija, naraščanje neenako-
sti in omejevanje socialnih zavarovanj, ki so daleč od tega, da bi
bila – kakor nam neprenehoma govorijo – neogiben rezultat rasti
zunanje trgovine, so rezultat domačih političnih odločitev, ki odseva
stanje ravnovesja razrednih sil v prid lastnikov kapitala.
Sklicevanje na velikega brata in njegove zahteve nam je poznano tudi
v Sloveniji, ko se mnogokrat interpretira namige eu, o ecd in drugih
mednarodnih akterjev kot razlog za določene notranjepolitične odloči-
tve. Staro propagandistično spoznanje je, da z nenehnim in vztrajnim
ponavljanjem tudi laž postane resnica. Če pa so prejemniki informacij v
šoku in se ukvarjajo z eksistencialnimi vprašanji, postajajo druga vpra-
šanja obrobna. Grozljivemu mojstru propagande Goebbelsu pripisujejo
izjavi, da tudi najbriljantnejše propagandistične tehnike ne bodo uspe-
šne, če se ne osredotočijo le na nekaj točk, ki jih je potrebno vedno znova
ponavljati; pa tudi da večja kot je laž, bolj ji bodo ljudje verjeli (Goebbels
in Koch 1988).
Lipužič (2010, 3) vidi izvor globalizacije neoliberalnih idej v razpadu
Bretton Woodsa,³ kateremu je sledila faza preobrazbe Mednarodnega
denarnega sklada – i m f, Mednarodne banke za obnovo in razvoj in
Svetovne trgovinske organizacije – w t o v protagoniste transnacional-
nega neoliberalizma: »Dodeljena jim je bila naloga, da v državah v ra-
zvoju tako imenovanega tretjega sveta poskrbijo skozi različne struk-
³ Mednarodni finančni sistem Bretton Woods je dobil ime po kraju v New Hampshiru,
zda. Leta 1944 je bila tam mednarodna valutna in finančna konferenca, katere dogo-
vori so se uveljavili kot podlaga za ustanovitev inštitucij znotraj o zn: Mednarodnega
denarnega sklada (i mf) in Mednarodne banke za obnovo in razvoj.
61
