Page 67 - Faganel, Armand, in Anita Trnavčević. 2017. Marketizacijski diskurz v izobraževanju. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 67
Globalizacija visokošolskega izobraževanja 3.9
ologija interesa kapitala, ki so jo svetovni »globalni igralci«, zlasti
Svetovna banka in tudi oecd, forsirali zadnja desetletja v projek-
tih razvoja šolstva v deželah t. i. tretjega sveta? Za to ideologijo se
je navsezadnje tudi Evropa opredelila v lizbonski strategiji, z zdaj
že slovitim geslom, da bo s pomočjo šolstva postala »the most com-
petitive and dynamic knowledge-based economy«. Ali bo ostala bo-
lonjska reforma slovenskega visokega šolstva le pri svoji formalni
dimenziji novih študijskih stopenj, ki jo vsiljuje država, ali bo re-
forma res segla v bistvo študijskega procesa?
Avtor uporablja indirektni govor, namesto trditve ali ugotovitve za-
stavi vprašanje. S tem uporablja strategijo identificiranja in blaži trdoto
besedila. Z namenskim spreminjanjem izražanja (krepitvijo ali blaži-
tvijo) se namreč spreminjajo poudarki, s tem pa tudi epistemološki ali
deontični status zapisanega in dojetega. Na področju mednarodnega
izobraževanja obstaja precej literature na temo politik izposojanja ter
transferja politik, modelov in izobraževalnih reform (Halpin in Troyna
1995; Phillips in Ochs 2004; Steiner-Khamsi 2004, Brøgger 2014), država
pa je središčna enota analiz, saj se izposojanje, prenosi in adaptacije po-
litik ter modelov dogajajo med dvema ali več državami. Medveš (2008)
pri odgovorih na vprašanja, ki jih je zgoraj postavljal, zastane:
Za odgovor na to vprašanje, kaj se je v resnici zgodilo v sodelovanju
naših univerz s tujimi in v pripravi bolonjskih študijskih progra-
mov, nimam reprezentativnih podatkov. To bi bili podatki o izme-
njavi učiteljev, evropsko primerjalna statistika o mobilnosti štu-
dentov, tistih, ki prihajajo na slovenske univerze in slovenskih na
tujih univerzah, dosežki sodelovanja posameznih strok v večji svo-
bodi izbire študijskih poti in predmetov, zagotavljanje pogojev za
interdisciplinarno organizacijo študija, dosežki partnerstev v tu-
ningu, število joint programov. Samo ti podatki bi bili merilo, ali
je v slovenski univerzitetni prostor vstopila ideja bolonjskega pro-
cesa v svojem vsebinskem pomenu. Neoinstitucionalni model je
zaradi svoje hibridne narave, ker računa na neposredne reformne
učinke prek države in neposredno reformno dejavnost institucije,
vedno vprašljiv. Negotovo je, kateri vpliv bo prevladal: državni ali
institucionalni.
Poleg neoinstitucionalnega modela lahko pri analiziranju vplivov glo-
balizacije in internacionalizacije na slovensko visoko šolstvo omenimo
še vrsto drugih teorij, npr. teorijo eksternalizacije ali pa teorijo medna-
65
ologija interesa kapitala, ki so jo svetovni »globalni igralci«, zlasti
Svetovna banka in tudi oecd, forsirali zadnja desetletja v projek-
tih razvoja šolstva v deželah t. i. tretjega sveta? Za to ideologijo se
je navsezadnje tudi Evropa opredelila v lizbonski strategiji, z zdaj
že slovitim geslom, da bo s pomočjo šolstva postala »the most com-
petitive and dynamic knowledge-based economy«. Ali bo ostala bo-
lonjska reforma slovenskega visokega šolstva le pri svoji formalni
dimenziji novih študijskih stopenj, ki jo vsiljuje država, ali bo re-
forma res segla v bistvo študijskega procesa?
Avtor uporablja indirektni govor, namesto trditve ali ugotovitve za-
stavi vprašanje. S tem uporablja strategijo identificiranja in blaži trdoto
besedila. Z namenskim spreminjanjem izražanja (krepitvijo ali blaži-
tvijo) se namreč spreminjajo poudarki, s tem pa tudi epistemološki ali
deontični status zapisanega in dojetega. Na področju mednarodnega
izobraževanja obstaja precej literature na temo politik izposojanja ter
transferja politik, modelov in izobraževalnih reform (Halpin in Troyna
1995; Phillips in Ochs 2004; Steiner-Khamsi 2004, Brøgger 2014), država
pa je središčna enota analiz, saj se izposojanje, prenosi in adaptacije po-
litik ter modelov dogajajo med dvema ali več državami. Medveš (2008)
pri odgovorih na vprašanja, ki jih je zgoraj postavljal, zastane:
Za odgovor na to vprašanje, kaj se je v resnici zgodilo v sodelovanju
naših univerz s tujimi in v pripravi bolonjskih študijskih progra-
mov, nimam reprezentativnih podatkov. To bi bili podatki o izme-
njavi učiteljev, evropsko primerjalna statistika o mobilnosti štu-
dentov, tistih, ki prihajajo na slovenske univerze in slovenskih na
tujih univerzah, dosežki sodelovanja posameznih strok v večji svo-
bodi izbire študijskih poti in predmetov, zagotavljanje pogojev za
interdisciplinarno organizacijo študija, dosežki partnerstev v tu-
ningu, število joint programov. Samo ti podatki bi bili merilo, ali
je v slovenski univerzitetni prostor vstopila ideja bolonjskega pro-
cesa v svojem vsebinskem pomenu. Neoinstitucionalni model je
zaradi svoje hibridne narave, ker računa na neposredne reformne
učinke prek države in neposredno reformno dejavnost institucije,
vedno vprašljiv. Negotovo je, kateri vpliv bo prevladal: državni ali
institucionalni.
Poleg neoinstitucionalnega modela lahko pri analiziranju vplivov glo-
balizacije in internacionalizacije na slovensko visoko šolstvo omenimo
še vrsto drugih teorij, npr. teorijo eksternalizacije ali pa teorijo medna-
65
