Page 68 - Faganel, Armand, in Anita Trnavčević. 2017. Marketizacijski diskurz v izobraževanju. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 68
3 Dekonstrukcija besedil
rodnega režima. Schriewer (2000) je razvil teorijo eksternalizacije na
osnovi reflektivne teorije, po katerem se samoreferenčni sistemi od-
prejo navzven in iščejo dražljaje, mednarodne perspektive in rešitve.
Zunanja perspektiva služi stabilizaciji sistema, kakor tudi za zagota-
vljanje najvišje stopnje avtonomije sistema napram okolju in drugim
podsistemom. Tudi bolonjska reforma je pridobila nadnacionalni sta-
tus, države podpisnice pa so se zavezale k izpolnjevanju dogovorjenih
meril. Za razliko od neoinstitucionalnega pristopa, ki obravnava stvari z
makro pespektive, se teorija eksternalizacije loteva notranje logike sis-
tema, zato sta teoriji komplementarni (Parreira do Amaral 2010).
Pri teoriji mednarodnega režima obravnavamo institucije, ki spod-
bujajo komunikacijo in sodelovanje med pripadniki režima, sem pa ne
spadajo pogodbe, sporazumi ali mednarodne organizacije. Vplivajo pa
na vedenje držav na področju mednarodnih odnosov (Krasner 1983).
Visoka stopnja mednarodnih interakcij na področju izobraževanja pri-
speva k skupnemu razumevanju kaj izobraževanje je ali naj bi bilo, ka-
kšna je njegova funkcija v družbi, pa tudi kako naj bo organizirano,
upravljano ter raziskovano; ob raziskovanju mednarodnega izobraže-
valnega režima moramo zato identificirati naslednje strukture: izhodi-
šča, norme, pravila ter procedure sprejemanja odločitev, identificirati
člane režima ter analizirati učinke režima na področju izobraževalnih
politik (Parreira do Amaral 2010). Neoliberalni institucionalisti tako vi-
dijo obravnavane režime kot sredstvo za izogibanje neoptimalnim izi-
dom, kot rezultatom nekoordiniranega delovanja. Od tu pa je le še ko-
rak do liberalizacije visokošolskega izobraževanja in spodbujanja tržne
dejavnosti.
3.10 Liberalizacija, tržna dejavnost in konkurenčnost
Chisholm (2013) govori o trendih v visokošolskem izobraževanju in tek-
movalnosti univerz ter da postajajo predavalnice preteklost, ker se uni-
verze selijo na splet:
Poteka boj, da postanejo prve in najmočnejše v spletnem izobra-
ževanju. Univerze, kot so mi t, Harvard in Stanford, bi rade, da se
njihovi tečaji spletnega izobraževanja uporabljajo na čim več dru-
gih univerzah. Pri tem bi si vsaka rada zagotovila začetno pred-
nost in tržni delež pred drugimi tekmeci. Obstaja nora dirka, ne
pretiravam, če uporabim ta izraz, pri vlaganju v razvoj najboljše
platforme za spletno izobraževanje. V celoten sektor gredo dese-
tine milijonov dolarjev. Rešitev je morda v povezovanju s ponu-
66
rodnega režima. Schriewer (2000) je razvil teorijo eksternalizacije na
osnovi reflektivne teorije, po katerem se samoreferenčni sistemi od-
prejo navzven in iščejo dražljaje, mednarodne perspektive in rešitve.
Zunanja perspektiva služi stabilizaciji sistema, kakor tudi za zagota-
vljanje najvišje stopnje avtonomije sistema napram okolju in drugim
podsistemom. Tudi bolonjska reforma je pridobila nadnacionalni sta-
tus, države podpisnice pa so se zavezale k izpolnjevanju dogovorjenih
meril. Za razliko od neoinstitucionalnega pristopa, ki obravnava stvari z
makro pespektive, se teorija eksternalizacije loteva notranje logike sis-
tema, zato sta teoriji komplementarni (Parreira do Amaral 2010).
Pri teoriji mednarodnega režima obravnavamo institucije, ki spod-
bujajo komunikacijo in sodelovanje med pripadniki režima, sem pa ne
spadajo pogodbe, sporazumi ali mednarodne organizacije. Vplivajo pa
na vedenje držav na področju mednarodnih odnosov (Krasner 1983).
Visoka stopnja mednarodnih interakcij na področju izobraževanja pri-
speva k skupnemu razumevanju kaj izobraževanje je ali naj bi bilo, ka-
kšna je njegova funkcija v družbi, pa tudi kako naj bo organizirano,
upravljano ter raziskovano; ob raziskovanju mednarodnega izobraže-
valnega režima moramo zato identificirati naslednje strukture: izhodi-
šča, norme, pravila ter procedure sprejemanja odločitev, identificirati
člane režima ter analizirati učinke režima na področju izobraževalnih
politik (Parreira do Amaral 2010). Neoliberalni institucionalisti tako vi-
dijo obravnavane režime kot sredstvo za izogibanje neoptimalnim izi-
dom, kot rezultatom nekoordiniranega delovanja. Od tu pa je le še ko-
rak do liberalizacije visokošolskega izobraževanja in spodbujanja tržne
dejavnosti.
3.10 Liberalizacija, tržna dejavnost in konkurenčnost
Chisholm (2013) govori o trendih v visokošolskem izobraževanju in tek-
movalnosti univerz ter da postajajo predavalnice preteklost, ker se uni-
verze selijo na splet:
Poteka boj, da postanejo prve in najmočnejše v spletnem izobra-
ževanju. Univerze, kot so mi t, Harvard in Stanford, bi rade, da se
njihovi tečaji spletnega izobraževanja uporabljajo na čim več dru-
gih univerzah. Pri tem bi si vsaka rada zagotovila začetno pred-
nost in tržni delež pred drugimi tekmeci. Obstaja nora dirka, ne
pretiravam, če uporabim ta izraz, pri vlaganju v razvoj najboljše
platforme za spletno izobraževanje. V celoten sektor gredo dese-
tine milijonov dolarjev. Rešitev je morda v povezovanju s ponu-
66
