Page 72 - Faganel, Armand, in Anita Trnavčević. 2017. Marketizacijski diskurz v izobraževanju. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 72
3 Dekonstrukcija besedil
visoko šolstvo, če nameravamo povečevati število koncesij. A zdaj
denar le premeščamo. Zato o toliko omenjani konkurenci sploh
ne moremo govoriti!« [. . .] Predstojnik katedre za novinarstvo na
f d v dr. Marko Miloslavljevič je o tem menil, da je Slovenija pre-
majhna za toliko visokih šol, saj že zdaj primanjkuje kadrov. [. . .]
Dr. Monika Kalin Golob je dodala, da je sporno tudi to, kako novi
zasebni programi nastajajo: »Zgodi se, da so jih snovalci v precej-
šnjem obsegu prepisali, ko so bili zaposleni še na drugi ustanovi.
Tudi sicer prihaja do nelojalne konkurence.«
Dovolj zgovoren komentar k političnim povezavam so tudi zadolži-
tve posameznih funkcionarjev druge Janševe vlade, tako je državni se-
kretar Rončević »zavidanja vrednemu seznamu služb nedavno dodal še
eno. Poleg vodenja omenjenega direktorata na m i z k š, predavanj na
številnih samostojnih visokošolskih zavodih, med drugim na novogo-
riški fakulteti za uporabne družbene študije in novomeški fakulteti za
informacijske vede, in članstvu v upravnem odboru Javne agencije za
raziskovalno dejavnost (a rrs) je oktobra kot predstavnik vlade postal
še podpredsednik upravnega odbora Univerze v Ljubljani.« (Andrenšek
2012). V času prve vlade Janeza Janše je dobila visokošolsko koncesijo
vrsta vidnih imen podpornikov slovenske desnice, na njihove programe
pa so se vpisovali »pravi kadri« z ministrstev, parlamenta in lokalnih ni-
vojev. Kot zanimivost lahko npr. navedemo dejstvo, da se zaradi visokih
povprečnih ocen med študijem, diplomanti zasebnih pravnih fakultet
uvrščajo na listah za pripravništvo na sodiščih pred diplomante javnih
pravnih fakultet, ki praviloma čakajo na opravljanje pripravništva po
več let. Pravnik Peter Jambrek, nekdanji rektor u m ter Draško Veseli-
novič, nekdanji predsednik uprave n l b načrtujejo ustanovitev zasebne
univerze s 13 ustanovnimi zavodi, ob čemer Jambrekov inštitut Fakul-
teta za državne in evropske študije – f d š deluje v 60 m2 najetih pro-
storov za 987 študentov, skupaj z referatom, knjižnico, na Jambrekovi
Evropski pravni fakulteti pa od 70 predavateljev v 2011/2012 niti eden
ni bil zaposlen za polni čas (Kristan 2013).
Zgaga (2001, 137): »Opazen trend vladnih politik v terciarnem izo-
braževanju je aktivno usmerjanje ponudbe ustanov v smeri povpraše-
vanja (demand-driven). Najpogostejše so iniciative, da bi ustanove po-
nudbo izobraževanja in usposabljanja bolj prilagodile potrebam gospo-
darstva, to je spremenljivim zahtevam trga dela oziroma delodajalcev in
prav tako spremenjenim in spremenljivim zahtevam študentov. To so
70
visoko šolstvo, če nameravamo povečevati število koncesij. A zdaj
denar le premeščamo. Zato o toliko omenjani konkurenci sploh
ne moremo govoriti!« [. . .] Predstojnik katedre za novinarstvo na
f d v dr. Marko Miloslavljevič je o tem menil, da je Slovenija pre-
majhna za toliko visokih šol, saj že zdaj primanjkuje kadrov. [. . .]
Dr. Monika Kalin Golob je dodala, da je sporno tudi to, kako novi
zasebni programi nastajajo: »Zgodi se, da so jih snovalci v precej-
šnjem obsegu prepisali, ko so bili zaposleni še na drugi ustanovi.
Tudi sicer prihaja do nelojalne konkurence.«
Dovolj zgovoren komentar k političnim povezavam so tudi zadolži-
tve posameznih funkcionarjev druge Janševe vlade, tako je državni se-
kretar Rončević »zavidanja vrednemu seznamu služb nedavno dodal še
eno. Poleg vodenja omenjenega direktorata na m i z k š, predavanj na
številnih samostojnih visokošolskih zavodih, med drugim na novogo-
riški fakulteti za uporabne družbene študije in novomeški fakulteti za
informacijske vede, in članstvu v upravnem odboru Javne agencije za
raziskovalno dejavnost (a rrs) je oktobra kot predstavnik vlade postal
še podpredsednik upravnega odbora Univerze v Ljubljani.« (Andrenšek
2012). V času prve vlade Janeza Janše je dobila visokošolsko koncesijo
vrsta vidnih imen podpornikov slovenske desnice, na njihove programe
pa so se vpisovali »pravi kadri« z ministrstev, parlamenta in lokalnih ni-
vojev. Kot zanimivost lahko npr. navedemo dejstvo, da se zaradi visokih
povprečnih ocen med študijem, diplomanti zasebnih pravnih fakultet
uvrščajo na listah za pripravništvo na sodiščih pred diplomante javnih
pravnih fakultet, ki praviloma čakajo na opravljanje pripravništva po
več let. Pravnik Peter Jambrek, nekdanji rektor u m ter Draško Veseli-
novič, nekdanji predsednik uprave n l b načrtujejo ustanovitev zasebne
univerze s 13 ustanovnimi zavodi, ob čemer Jambrekov inštitut Fakul-
teta za državne in evropske študije – f d š deluje v 60 m2 najetih pro-
storov za 987 študentov, skupaj z referatom, knjižnico, na Jambrekovi
Evropski pravni fakulteti pa od 70 predavateljev v 2011/2012 niti eden
ni bil zaposlen za polni čas (Kristan 2013).
Zgaga (2001, 137): »Opazen trend vladnih politik v terciarnem izo-
braževanju je aktivno usmerjanje ponudbe ustanov v smeri povpraše-
vanja (demand-driven). Najpogostejše so iniciative, da bi ustanove po-
nudbo izobraževanja in usposabljanja bolj prilagodile potrebam gospo-
darstva, to je spremenljivim zahtevam trga dela oziroma delodajalcev in
prav tako spremenjenim in spremenljivim zahtevam študentov. To so
70
