Page 69 - Faganel, Armand, in Anita Trnavčević. 2017. Marketizacijski diskurz v izobraževanju. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 69
Liberalizacija, tržna dejavnost in konkurenčnost 3.10
dniki spletnega izobraževanja in zdi se, da sta se izoblikovali dve
močni platformi, ki krojita trg: Coursera in edX. Obe iščeta naj-
boljše profesorje, ki bi predavali na njunih platformah, a po različ-
nih poteh: včasih iščejo samo profesorje, včasih pa platforma sode-
luje s celotno univerzo. Tudi ljubljanska univerza bi lahko sprejela
del teh programov v svoje študijske programe ter ustvarila študije
v zvezi s temi svetovno priznanimi programi, z vajami in tutorstvi
pa povratno ponudila kakšen program Courseri na področjih, kjer
je uspešna in bi tako postala slavna.
Tema liberalizacija, tržna dejavnost in konkurenčnost se osredotoča na
pojme tržnega tekmovanja univerz, rangiranje, povečevanje ponudni-
kov, trg visokošolskih storitev, konkurenca, povpraševanje, zahteve,
trženje, liberalizacija visokega šolstva, ekonomska učinkovitost, nelo-
jalna konkurenca, pogoji poslovanja.
Čeprav so univerze še vedno v veliki meri javno financirane, so vedno
bolj prisiljene v podjetniško konkurenco in iskanje zunanjih virov, saj so
se ob masifikaciji študija soočili s premajhnim financiranjem ter očitki
o neučinkovitosti in neprilagodljivosti; Slaughter in Leslie (1997) govo-
rita celo o akademskem kapitalizmu. Poleg tega pa so nekatere države v
eksponenčnih procesih masifikacije študija zaslutile tržno priložnost in
obstaja močan interes, da bi predstavljali izobraževalne izdelki in sto-
ritve pomemben delež zunanje politike. Medtem, ko je bila izobrazba
nekoč obravnavana kot razvojna pomoč ali kulturni program, je danes
to le še en izvozni artikel. Setnikar Cankar (2008, 13) zagovarja »uvaja-
nje tržnih principov v javni sektor preko podpiranja operativnih spre-
memb v smislu vključevanja elementov podjetniške kulture ter uvajanja
javno-zasebnih partnerstev«. Nato nadaljuje:
Izgleda, da je najpomembnejša funkcija privatizacije in decentra-
lizacije visokega šolstva v Sloveniji, povečanje števila ponudnikov
visokošolskih storitev ter ponuditi več možnosti izbire potrošni-
kom. Vprašanje je ali lahko trg visokošolskih storitev obravnavamo
enako kot trg drugih potrošnih dobrin? Odgovor je lahko le po-
gojno pritrdilen, če zavzamemo stališče, da je izobrazba zasebna
dobrina. V družbi, kjer je izobrazba vsaj delno javna dobrina, v
ponudbi katere ponudniki (javne in zasebne izobraževalne organi-
zacije) sodelujejo, kakor tudi politične institucije državne ali javne
administracije (vlada, parlament, ministrstva, občine), osnovnih
mehanizmov tržnega gospodarstva ne moremo neposredno apli-
67
dniki spletnega izobraževanja in zdi se, da sta se izoblikovali dve
močni platformi, ki krojita trg: Coursera in edX. Obe iščeta naj-
boljše profesorje, ki bi predavali na njunih platformah, a po različ-
nih poteh: včasih iščejo samo profesorje, včasih pa platforma sode-
luje s celotno univerzo. Tudi ljubljanska univerza bi lahko sprejela
del teh programov v svoje študijske programe ter ustvarila študije
v zvezi s temi svetovno priznanimi programi, z vajami in tutorstvi
pa povratno ponudila kakšen program Courseri na področjih, kjer
je uspešna in bi tako postala slavna.
Tema liberalizacija, tržna dejavnost in konkurenčnost se osredotoča na
pojme tržnega tekmovanja univerz, rangiranje, povečevanje ponudni-
kov, trg visokošolskih storitev, konkurenca, povpraševanje, zahteve,
trženje, liberalizacija visokega šolstva, ekonomska učinkovitost, nelo-
jalna konkurenca, pogoji poslovanja.
Čeprav so univerze še vedno v veliki meri javno financirane, so vedno
bolj prisiljene v podjetniško konkurenco in iskanje zunanjih virov, saj so
se ob masifikaciji študija soočili s premajhnim financiranjem ter očitki
o neučinkovitosti in neprilagodljivosti; Slaughter in Leslie (1997) govo-
rita celo o akademskem kapitalizmu. Poleg tega pa so nekatere države v
eksponenčnih procesih masifikacije študija zaslutile tržno priložnost in
obstaja močan interes, da bi predstavljali izobraževalne izdelki in sto-
ritve pomemben delež zunanje politike. Medtem, ko je bila izobrazba
nekoč obravnavana kot razvojna pomoč ali kulturni program, je danes
to le še en izvozni artikel. Setnikar Cankar (2008, 13) zagovarja »uvaja-
nje tržnih principov v javni sektor preko podpiranja operativnih spre-
memb v smislu vključevanja elementov podjetniške kulture ter uvajanja
javno-zasebnih partnerstev«. Nato nadaljuje:
Izgleda, da je najpomembnejša funkcija privatizacije in decentra-
lizacije visokega šolstva v Sloveniji, povečanje števila ponudnikov
visokošolskih storitev ter ponuditi več možnosti izbire potrošni-
kom. Vprašanje je ali lahko trg visokošolskih storitev obravnavamo
enako kot trg drugih potrošnih dobrin? Odgovor je lahko le po-
gojno pritrdilen, če zavzamemo stališče, da je izobrazba zasebna
dobrina. V družbi, kjer je izobrazba vsaj delno javna dobrina, v
ponudbi katere ponudniki (javne in zasebne izobraževalne organi-
zacije) sodelujejo, kakor tudi politične institucije državne ali javne
administracije (vlada, parlament, ministrstva, občine), osnovnih
mehanizmov tržnega gospodarstva ne moremo neposredno apli-
67
