Page 74 - Faganel, Armand, in Anita Trnavčević. 2017. Marketizacijski diskurz v izobraževanju. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 74
3 Dekonstrukcija besedil
Vsaj ne v družbi, ki nacionalne strategije med drugim utemeljuje
na vsaj polovični udeležbi mlade generacije v terciarnem izobraže-
vanju.
Strah pred izključenostjo določenih skupin prebivalcev, zaradi težje
dostopnosti in financiranja visokošolskega izobraževanja, nedvomno
obstaja. Potrebno pa se je zavedati, da tudi socialna država stane; brez-
plačne javne storitve niso brezplačne, plačamo jih vsi skupaj na drug na-
čin, skozi višje cene izdelkov in storitev. Zato imajo zagovorniki šolnin v
visokem šolstvu z določenega vidika prav, ko trdijo da so pravične, saj jih
morajo plačevati le tsti posamezniki, ki se za tovrstno nadaljevanje izo-
braževanja odločijo. Vprašanje je le, ali se bodo pripadniki ranljivejših
družbenih skupin še odločali za vlaganje v izobraževanje, saj bi se mo-
rali zadolžiti za dolgo vrsto let, ob negotovosti ali bodo po dokončanem
izobraževanju sploh prišli do primerne zaposlitve in pričeli z odplače-
vanjem dolgov. Da ne omenjamo vrste let, ki jih je potrebno žrtvovati
z vidika zbiranja let za pokojninsko dobo, pri čemer so šolajoči v veliko
slabšem položaju, saj se čas upokojitve s polno pokojninsko dobo vedno
bolj odmika.
3.11 Študentje
Študentje so danes zelo aktivni udeleženci procesov izobraževanja, ne le
kot potrošniki ter odjemalci znanj in veščin. Vsekakor so zelo informi-
rani (npr. Baldwin in James 2000) in svoje odločitve sprejemajo racio-
nalno. Budimpeška deklaracija (»Budapest Declaration« 2011) jih iden-
tificira kot glavne akterje v visokem šolstvu, ki so pripravljeni tudi s
protesti ohraniti vlogo visokošolskega izobraževanja kot javne dobrine,
a naj bi pripravljenost prisluhniti jim vse bolj usihala . . .
Zelo naravna tema za obravnavanje so glavni akterji visokega šolstva
študentje, obravnavani so sorodni pojmi: odjemalci visokošolskih sto-
ritev, udeleženci visokošolskega procesa, povpraševalci po znanju, di-
jaki, izredni študenti, otroci, mladi, talent, mobilnost mladih, štipen-
dije, prevozni stroki, stroški bivanja, študentsko delo, starši.
Neoliberalna ideologija ter logika trga se je udejanjila tudi v pomemb-
nih spremembah pri dojemanju študentov in njihove vloge v visoko-
šolskem izobraževanju. Nekateri avtorji obravnavajo študente kot od-
jemalce storitev, kar je konsistentno s prostotržnim pojmovanjem izo-
braževanja ter tržno naravnanostjo, saj se odnosi med študenti in uni-
verzo definirajo na ekonomskih temeljih. Herganova (2008) komentira
72
Vsaj ne v družbi, ki nacionalne strategije med drugim utemeljuje
na vsaj polovični udeležbi mlade generacije v terciarnem izobraže-
vanju.
Strah pred izključenostjo določenih skupin prebivalcev, zaradi težje
dostopnosti in financiranja visokošolskega izobraževanja, nedvomno
obstaja. Potrebno pa se je zavedati, da tudi socialna država stane; brez-
plačne javne storitve niso brezplačne, plačamo jih vsi skupaj na drug na-
čin, skozi višje cene izdelkov in storitev. Zato imajo zagovorniki šolnin v
visokem šolstvu z določenega vidika prav, ko trdijo da so pravične, saj jih
morajo plačevati le tsti posamezniki, ki se za tovrstno nadaljevanje izo-
braževanja odločijo. Vprašanje je le, ali se bodo pripadniki ranljivejših
družbenih skupin še odločali za vlaganje v izobraževanje, saj bi se mo-
rali zadolžiti za dolgo vrsto let, ob negotovosti ali bodo po dokončanem
izobraževanju sploh prišli do primerne zaposlitve in pričeli z odplače-
vanjem dolgov. Da ne omenjamo vrste let, ki jih je potrebno žrtvovati
z vidika zbiranja let za pokojninsko dobo, pri čemer so šolajoči v veliko
slabšem položaju, saj se čas upokojitve s polno pokojninsko dobo vedno
bolj odmika.
3.11 Študentje
Študentje so danes zelo aktivni udeleženci procesov izobraževanja, ne le
kot potrošniki ter odjemalci znanj in veščin. Vsekakor so zelo informi-
rani (npr. Baldwin in James 2000) in svoje odločitve sprejemajo racio-
nalno. Budimpeška deklaracija (»Budapest Declaration« 2011) jih iden-
tificira kot glavne akterje v visokem šolstvu, ki so pripravljeni tudi s
protesti ohraniti vlogo visokošolskega izobraževanja kot javne dobrine,
a naj bi pripravljenost prisluhniti jim vse bolj usihala . . .
Zelo naravna tema za obravnavanje so glavni akterji visokega šolstva
študentje, obravnavani so sorodni pojmi: odjemalci visokošolskih sto-
ritev, udeleženci visokošolskega procesa, povpraševalci po znanju, di-
jaki, izredni študenti, otroci, mladi, talent, mobilnost mladih, štipen-
dije, prevozni stroki, stroški bivanja, študentsko delo, starši.
Neoliberalna ideologija ter logika trga se je udejanjila tudi v pomemb-
nih spremembah pri dojemanju študentov in njihove vloge v visoko-
šolskem izobraževanju. Nekateri avtorji obravnavajo študente kot od-
jemalce storitev, kar je konsistentno s prostotržnim pojmovanjem izo-
braževanja ter tržno naravnanostjo, saj se odnosi med študenti in uni-
verzo definirajo na ekonomskih temeljih. Herganova (2008) komentira
72
