Page 75 - Faganel, Armand, in Anita Trnavčević. 2017. Marketizacijski diskurz v izobraževanju. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 75
Študentje 3.11
pričakovanja bolonjske prenove s stališča študentov: »Prenova bolonj-
skih visokošolskih programov v skladu z bolonjsko deklaracijo je tudi
odlična priložnost, da se študijske programe obogati (kot zahtevajo po-
klici) ter vpeljejo nove študijske strategije.« Neoliberalni novorek je v
zadnjih dveh desetletjih prevladal in tudi študentje so podlegli pogosto
deklariranim zahtevam po uporabnih znanjih, ki se jih da takoj aplici-
rati v praksi, torej izražajo pričakovanja po hitrem konzumiranju znanja
in so potemtakem neobremenjeni s temelji, ki znanje ustvarja.
Kumpova (2008b) kritično analizira spreminjanje koncepta vseži-
vljenjskega učenja, kot politični projekt neoliberalnega diskurza, »od
humanistične tradicije k ekonomsko determiniranemu pojmu«. Pro-
blematizira cilje izobraževanja odraslih, osredotočene le v prilagajanje
posameznika na spremenjene pogoje produkcije in razvoja novih teh-
nologij:
Pri tem se zanemarja tradicija izobraževanja odraslih, ki je pove-
zana z osebnim in družbenim spreminjanjem, kar lahko vodi v re-
snično demokracijo. V tem od zgoraj navzdol razumevanju vseži-
vljenjskega učenja, ki je osredinjeno predvsem na usposabljanje za
delo, postaja izobraževanje odraslih vse bolj sredstvo družbenega
nadzora in vse manj večdimenzionalna izkušnja.
Izobraževanje je seveda veliko več kot zgolj priprava produkcijskih
faktorjev za delo, predstavlja sooblikovanje posameznikove osebno-
sti, omogoča njegovo aktivno vključevanje v družbo. Kot pravi že De-
Carvalho (1991) je namen humanistične izobrazbe ponuditi temelje za
osebno rast ter razvoj, tako da se bo učenje nadaljevalo skozi življenje
na način, kot ga bo usmerjal samouresničeni in avtonomni posameznik.
Jurše (2009, 54) pravi, da je agresivna trženjska filozofija usmerjena
»na obravnavanje študentov kot ključnih odjemalcev« storitev, ob zago-
tavljanju takega nivoja teh storitev, »da bodo lahko asimilirali informa-
cije in da bo to zanje celo zabavno«:
Študenti s pravico izbora študija vsekakor ustvarjajo dodaten pri-
tisk na ponudnike izobraževalnih storitev, da izboljšajo kakovost
študijskih programov z vidika uporabnosti pridobljenih znanj in
zahtev po posodabljanju izvajanja programov. To spodbuja po-
slovne šole v agresivnejšo promocijo študija in obširno informi-
ranje potencialnih študentov o njihovi izobraževalni ponudbi. Ni
pa seveda nujno, da se na trgu izobraževalnih storitev študent
pri izbiri študija vselej vede kot povsem racionalen tržni subjekt.
73
pričakovanja bolonjske prenove s stališča študentov: »Prenova bolonj-
skih visokošolskih programov v skladu z bolonjsko deklaracijo je tudi
odlična priložnost, da se študijske programe obogati (kot zahtevajo po-
klici) ter vpeljejo nove študijske strategije.« Neoliberalni novorek je v
zadnjih dveh desetletjih prevladal in tudi študentje so podlegli pogosto
deklariranim zahtevam po uporabnih znanjih, ki se jih da takoj aplici-
rati v praksi, torej izražajo pričakovanja po hitrem konzumiranju znanja
in so potemtakem neobremenjeni s temelji, ki znanje ustvarja.
Kumpova (2008b) kritično analizira spreminjanje koncepta vseži-
vljenjskega učenja, kot politični projekt neoliberalnega diskurza, »od
humanistične tradicije k ekonomsko determiniranemu pojmu«. Pro-
blematizira cilje izobraževanja odraslih, osredotočene le v prilagajanje
posameznika na spremenjene pogoje produkcije in razvoja novih teh-
nologij:
Pri tem se zanemarja tradicija izobraževanja odraslih, ki je pove-
zana z osebnim in družbenim spreminjanjem, kar lahko vodi v re-
snično demokracijo. V tem od zgoraj navzdol razumevanju vseži-
vljenjskega učenja, ki je osredinjeno predvsem na usposabljanje za
delo, postaja izobraževanje odraslih vse bolj sredstvo družbenega
nadzora in vse manj večdimenzionalna izkušnja.
Izobraževanje je seveda veliko več kot zgolj priprava produkcijskih
faktorjev za delo, predstavlja sooblikovanje posameznikove osebno-
sti, omogoča njegovo aktivno vključevanje v družbo. Kot pravi že De-
Carvalho (1991) je namen humanistične izobrazbe ponuditi temelje za
osebno rast ter razvoj, tako da se bo učenje nadaljevalo skozi življenje
na način, kot ga bo usmerjal samouresničeni in avtonomni posameznik.
Jurše (2009, 54) pravi, da je agresivna trženjska filozofija usmerjena
»na obravnavanje študentov kot ključnih odjemalcev« storitev, ob zago-
tavljanju takega nivoja teh storitev, »da bodo lahko asimilirali informa-
cije in da bo to zanje celo zabavno«:
Študenti s pravico izbora študija vsekakor ustvarjajo dodaten pri-
tisk na ponudnike izobraževalnih storitev, da izboljšajo kakovost
študijskih programov z vidika uporabnosti pridobljenih znanj in
zahtev po posodabljanju izvajanja programov. To spodbuja po-
slovne šole v agresivnejšo promocijo študija in obširno informi-
ranje potencialnih študentov o njihovi izobraževalni ponudbi. Ni
pa seveda nujno, da se na trgu izobraževalnih storitev študent
pri izbiri študija vselej vede kot povsem racionalen tržni subjekt.
73
