Page 78 - Faganel, Armand, in Anita Trnavčević. 2017. Marketizacijski diskurz v izobraževanju. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 78
3 Dekonstrukcija besedil
družbenoekonomskimi spremembami, ki jih je povzročil svetovni splet
ter spletne tehnologije, ki pa vplivajo tudi na izobraževanje in prenos
novih oblik znanja (Peters in Bulut 2011). Prav gotovo je nova vloga štu-
dentov ena tistih sprememb, ki so vnesla nova razmerja na kvazi trg
visokošolskega izobraževanja. Oblike znanja, ki so danes zaželene in
pričakovane pa so tako v načinu podajanja, ki se odmika od klasičnega
ex chatedra k večjemu vpletanju, povezovanju s konkretnimi problemi,
uporabo novih tehnologij itn.
Klun in Šućur (2010, 182) sta v raziskavi preučevali mnenja študentov
glede participacije financiranja visokošolskega izobraževanja:
Eksperti svarijo, da bi se pomanjkanje sredstev lahko odrazilo v
padcu kakovosti storitev. Navkljub temu, respondenti dvomijo da
bi se ob povečanju virov, še posebno zasebnih, rezultiralo v usme-
ritvi visokošolskega managementa k boljši kakovosti ter učinkovi-
tosti izvajanja študijskih programov. [. . .] Glede na dejstvo, da so
se študentje strinjali z večino izjav, da bi državna študentska po-
sojila vsebovala spodbude na študente, npr. znižanje posojilnega
dolga, če bi študij zaključili v roku, lahko zaključimo, da se strinjajo
s spodbudami za dokončanje študija znotraj določenega časa. Štu-
dij bi bil torej brezplačen za tiste, ki izpolnijo svoje študijske obveze
pravočasno.
Očitno obstaja določena stopnja soglasja za določeno obliko sofinan-
ciranja študija pri neposredno prizadetih, seveda pa so zaključki odvisni
tudi od tega, kako je bila raziskava zastavljena. Pomembno vprašanje je
izbira vzorca: anketiranih je bilo 400 študentov, od tega večina starih
med 23 in 24 let, kar 35 pa je bilo absolventov. Respondenti so torej
že zaključevali svoj študentski staž in jih uvedba šolnin ne bi prizadela.
Zato je potrebno ugotovitve raziskave jemati zelo pogojno, morali bi
namreč spraševati bruce in njihove starše, pa tudi tiste, ki se za visoko-
šolsko izobraževanje niso odločili. Potrebno je tudi povedati, da je kar
68 respondentov v omenjeni raziskavi odgovorilo, da razumejo viso-
košolsko izobraževanje kot javno dobro in da bi zato moralo biti brez-
plačno, le dva odstotka vprašanih pa sta odgovorila, da so koristi izo-
braževanja individualne in da bi zato morali nositi stroške sami. Glede
plačila šolnin s pomočjo posojil so bila mnenja deljena, saj jih je polo-
vica menila, da bi sprejeli takšno možnost, polovica pa ne. V slovenski
družbi se zelo pogosto manipulira s podatki in se jih prikazuje odvi-
sno od dnevnopolitičnih potreb, kot primer lahko navedemo odstotek
76
družbenoekonomskimi spremembami, ki jih je povzročil svetovni splet
ter spletne tehnologije, ki pa vplivajo tudi na izobraževanje in prenos
novih oblik znanja (Peters in Bulut 2011). Prav gotovo je nova vloga štu-
dentov ena tistih sprememb, ki so vnesla nova razmerja na kvazi trg
visokošolskega izobraževanja. Oblike znanja, ki so danes zaželene in
pričakovane pa so tako v načinu podajanja, ki se odmika od klasičnega
ex chatedra k večjemu vpletanju, povezovanju s konkretnimi problemi,
uporabo novih tehnologij itn.
Klun in Šućur (2010, 182) sta v raziskavi preučevali mnenja študentov
glede participacije financiranja visokošolskega izobraževanja:
Eksperti svarijo, da bi se pomanjkanje sredstev lahko odrazilo v
padcu kakovosti storitev. Navkljub temu, respondenti dvomijo da
bi se ob povečanju virov, še posebno zasebnih, rezultiralo v usme-
ritvi visokošolskega managementa k boljši kakovosti ter učinkovi-
tosti izvajanja študijskih programov. [. . .] Glede na dejstvo, da so
se študentje strinjali z večino izjav, da bi državna študentska po-
sojila vsebovala spodbude na študente, npr. znižanje posojilnega
dolga, če bi študij zaključili v roku, lahko zaključimo, da se strinjajo
s spodbudami za dokončanje študija znotraj določenega časa. Štu-
dij bi bil torej brezplačen za tiste, ki izpolnijo svoje študijske obveze
pravočasno.
Očitno obstaja določena stopnja soglasja za določeno obliko sofinan-
ciranja študija pri neposredno prizadetih, seveda pa so zaključki odvisni
tudi od tega, kako je bila raziskava zastavljena. Pomembno vprašanje je
izbira vzorca: anketiranih je bilo 400 študentov, od tega večina starih
med 23 in 24 let, kar 35 pa je bilo absolventov. Respondenti so torej
že zaključevali svoj študentski staž in jih uvedba šolnin ne bi prizadela.
Zato je potrebno ugotovitve raziskave jemati zelo pogojno, morali bi
namreč spraševati bruce in njihove starše, pa tudi tiste, ki se za visoko-
šolsko izobraževanje niso odločili. Potrebno je tudi povedati, da je kar
68 respondentov v omenjeni raziskavi odgovorilo, da razumejo viso-
košolsko izobraževanje kot javno dobro in da bi zato moralo biti brez-
plačno, le dva odstotka vprašanih pa sta odgovorila, da so koristi izo-
braževanja individualne in da bi zato morali nositi stroške sami. Glede
plačila šolnin s pomočjo posojil so bila mnenja deljena, saj jih je polo-
vica menila, da bi sprejeli takšno možnost, polovica pa ne. V slovenski
družbi se zelo pogosto manipulira s podatki in se jih prikazuje odvi-
sno od dnevnopolitičnih potreb, kot primer lahko navedemo odstotek
76
