Page 79 - Faganel, Armand, in Anita Trnavčević. 2017. Marketizacijski diskurz v izobraževanju. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 79
Visokošolski učitelji in sindikati 3.12
znižanja mase plač po z u j f, kot so ga prikazovali različni govorniki.
Sporno je bilo predvsem vprašanje od katerega številčnega podatka na-
vajamo znižanje, od že znižanih plač po prejšnjih ukrepih ali od stanja
pred spremembami. Glede prve trditve Klunove in Šućurjeve, da se bo
s pomanjkanjem sredstev verjetno zmanjšala kakovost storitev pa se
le stežka ne bi strinjali, saj se to že dogaja. Ob zniževanju plač visoko-
šolskih učiteljev in raziskovalcev, klestenju plačnih dodatkov, poveče-
vanju pedagoških obveznosti in povečevanju študijskih skupin, nepla-
čevanju potnih stroškov, nezmožnosti sofinanciranja pridobljenih raz-
iskovalnih projektov, prekinitvi nabave laboratorijske opreme, nesode-
lovanju na mednarodnih konferencah itd., noben razumen sogovornik
ne bo trdil, da bo ostala kakovost visokošolskega izobraževanja enaka.
3.12 Visokošolski učitelji in sindikati
Druga naravna ter pomembnejša skupina deležnikov visokošolskega
izobraževanja so visokošolski učitelji in sindikati, znotraj katerih se del
visokošolskih učiteljev organizira in jih zastopa pred delodajalcem. Ob-
stajajo študije (npr. Hill 2005a; 2005b; 2006) o vplivih neoliberalizma na
liberalizacijo visokošolskih storitev ter na status in plače izobraževal-
cev. Tudi ti se odločijo za svoje delo na podlagi nekih preferenc, poklica-
nosti, znanj ter zaznanih priložnosti. Po dolgotrajnem študiju se spopa-
dejo z dolgotrajnim uvajanjem v akademski svet, premnogokrat so izko-
riščani in opravljajo številna dela, za katera niso plačani. Istočasno pa se
od njih pričakuje, da bodo uspešni ne le v opravljanju rutinskih, pedago-
ških obveznosti, temveč da bodo tudi prijavljali raziskovalne projekte in
pisali znanstvene članke, za kar si velikokrat prilaščajo zasluge nadre-
jeni, po načelu seniorstva. Zaposleni so večinoma prekarno, za določen
čas nekaj let, morda kot mladi raziskovalci in vse čas na prepihu.
Najmočnejši sindikat, ki zagovarja interese slovenskih visokošolskih
učiteljev je s v i z – Sindikat vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture
Slovenije. Vendar pa zastopa s v i z precej široko paleto članstva, za-
radi česar interesi visokošolskih učiteljev pogosto utonejo v sozvočju.
Obstaja še nekaj manjših sindikalnih združenj, kot je npr. Sindikat de-
lavcev Filozofske fakultete ter leta 2012 ustanovljeni vss – Visokošol-
ski sindikat Slovenije. Na splošno lahko rečemo, da visokošolski učitelji
niso preveč dobro sindikalno organizirani in zastopani. Morda pa bo
pravi trenutek ob ukinjanju avtonomije univerz ter vedno močnejšem
poseganju države v upravljanje in vodenje visokošolskih institucij šele
nastopil.
77
znižanja mase plač po z u j f, kot so ga prikazovali različni govorniki.
Sporno je bilo predvsem vprašanje od katerega številčnega podatka na-
vajamo znižanje, od že znižanih plač po prejšnjih ukrepih ali od stanja
pred spremembami. Glede prve trditve Klunove in Šućurjeve, da se bo
s pomanjkanjem sredstev verjetno zmanjšala kakovost storitev pa se
le stežka ne bi strinjali, saj se to že dogaja. Ob zniževanju plač visoko-
šolskih učiteljev in raziskovalcev, klestenju plačnih dodatkov, poveče-
vanju pedagoških obveznosti in povečevanju študijskih skupin, nepla-
čevanju potnih stroškov, nezmožnosti sofinanciranja pridobljenih raz-
iskovalnih projektov, prekinitvi nabave laboratorijske opreme, nesode-
lovanju na mednarodnih konferencah itd., noben razumen sogovornik
ne bo trdil, da bo ostala kakovost visokošolskega izobraževanja enaka.
3.12 Visokošolski učitelji in sindikati
Druga naravna ter pomembnejša skupina deležnikov visokošolskega
izobraževanja so visokošolski učitelji in sindikati, znotraj katerih se del
visokošolskih učiteljev organizira in jih zastopa pred delodajalcem. Ob-
stajajo študije (npr. Hill 2005a; 2005b; 2006) o vplivih neoliberalizma na
liberalizacijo visokošolskih storitev ter na status in plače izobraževal-
cev. Tudi ti se odločijo za svoje delo na podlagi nekih preferenc, poklica-
nosti, znanj ter zaznanih priložnosti. Po dolgotrajnem študiju se spopa-
dejo z dolgotrajnim uvajanjem v akademski svet, premnogokrat so izko-
riščani in opravljajo številna dela, za katera niso plačani. Istočasno pa se
od njih pričakuje, da bodo uspešni ne le v opravljanju rutinskih, pedago-
ških obveznosti, temveč da bodo tudi prijavljali raziskovalne projekte in
pisali znanstvene članke, za kar si velikokrat prilaščajo zasluge nadre-
jeni, po načelu seniorstva. Zaposleni so večinoma prekarno, za določen
čas nekaj let, morda kot mladi raziskovalci in vse čas na prepihu.
Najmočnejši sindikat, ki zagovarja interese slovenskih visokošolskih
učiteljev je s v i z – Sindikat vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture
Slovenije. Vendar pa zastopa s v i z precej široko paleto članstva, za-
radi česar interesi visokošolskih učiteljev pogosto utonejo v sozvočju.
Obstaja še nekaj manjših sindikalnih združenj, kot je npr. Sindikat de-
lavcev Filozofske fakultete ter leta 2012 ustanovljeni vss – Visokošol-
ski sindikat Slovenije. Na splošno lahko rečemo, da visokošolski učitelji
niso preveč dobro sindikalno organizirani in zastopani. Morda pa bo
pravi trenutek ob ukinjanju avtonomije univerz ter vedno močnejšem
poseganju države v upravljanje in vodenje visokošolskih institucij šele
nastopil.
77
