Page 80 - Faganel, Armand, in Anita Trnavčević. 2017. Marketizacijski diskurz v izobraževanju. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 80
3 Dekonstrukcija besedil
Pojmi, ki so združeni v temo visokošolski učitelji in sindikati, so: za-
posleni, izvajalci, akademska skupnost, asistent, profesor, visokošolski
učitelji, habilitacije, mobilnost učiteljev, sindikati, raziskovalni projekti,
mladi sodelavci, predavanja, odpuščanje, upokojevanje, prekarno delo.
Glede uvedenega plačnega sistema po uvrstitvi visokošolskih učite-
ljev med državne uradnike, Setnikar Cankar (2008, 24) meni, da je to
ponovni primer poseganja v javne univerze, ki dokazuje rigidnost sis-
tema:
Pozornost je potrebno nameniti večanju neenakosti v sistemu jav-
nega in zasebnega koncesioniranega visokega šolstva. Čeprav bodo
vsi izvajalci programov pridobili proračunska sredstva, omejitve in
pravila novega plačnega sistema veljajo samo za zaposlene na jav-
nih univerzah. S tem pa so delodajalci postavljeni v neenak polo-
žaj, da nagradijo nadpovprečno kakovostno delo zaposlenih ali da
pridobijo najboljše izvajalce. Že nekaj časa je odprta tekma za fi-
nančna sredstva, izvajalce programov in študente, pogoji delova-
nja za javne in zasebne izvajalce pa se razlikujejo zaradi sistemskih
ukrepov.
Dodamo lahko, da sta tedanji minister Turk in državni sekretar Ron-
čević odgovarjala precej cinično na zgornje očitke glede pomanjkanja
denarja ter favoriziranja zasebnih ustanov. Češ, denarja je dovolj, prija-
vljajte se na razpise in pridobivajte projekte. Vendar pa v isti sapi za-
molčita, da je število projektov, na katere se lahko institucija prijavi
omejeno in da je pogosto dovoljena le ena prijava na institucijo. Ker je
univerza en pravni subjekt, fakultete ki jo sestavljajo pa ne, sledi da se
univerza z recimo desetinami fakultet, lahko prijavi z enim projektom,
tako kot samostojni visokošolski zavod. Da ne omenjamo arbitrarnosti
in familiarizma pri dodeljevanju finančnih sredstev. Naslednja zgodba
je plačni sistem javnih uslužbencev, med katere so uvrščeni visokošolski
učitelji. Mimogrede povejmo, da imajo vsi zaposleni v visokem šolstvu
status javnih uslužbencev le v nekaj državah Evrope (European Univer-
sity Association 2009): Belgija, Grčija, Hrvaška, Madžarska, Norveška
in Turčija. Država pa določa plačo le v šestih državah, drugod jo uni-
verza (European University Association 2009): Ciper, Črna Gora, Grčija,
Hrvaška, Slovenija in Turčija. Ne glede na to, da je napredovanje zamr-
znjeno in izravnavanje plačnega sistema večkrat prelagano, lahko zatr-
dimo, da se mladi raziskovalci in asistenti le stežka preživljajo z denar-
jem, ki jim je mačehovsko odmerjen. Poleg velikih pedagoških in dru-
78
Pojmi, ki so združeni v temo visokošolski učitelji in sindikati, so: za-
posleni, izvajalci, akademska skupnost, asistent, profesor, visokošolski
učitelji, habilitacije, mobilnost učiteljev, sindikati, raziskovalni projekti,
mladi sodelavci, predavanja, odpuščanje, upokojevanje, prekarno delo.
Glede uvedenega plačnega sistema po uvrstitvi visokošolskih učite-
ljev med državne uradnike, Setnikar Cankar (2008, 24) meni, da je to
ponovni primer poseganja v javne univerze, ki dokazuje rigidnost sis-
tema:
Pozornost je potrebno nameniti večanju neenakosti v sistemu jav-
nega in zasebnega koncesioniranega visokega šolstva. Čeprav bodo
vsi izvajalci programov pridobili proračunska sredstva, omejitve in
pravila novega plačnega sistema veljajo samo za zaposlene na jav-
nih univerzah. S tem pa so delodajalci postavljeni v neenak polo-
žaj, da nagradijo nadpovprečno kakovostno delo zaposlenih ali da
pridobijo najboljše izvajalce. Že nekaj časa je odprta tekma za fi-
nančna sredstva, izvajalce programov in študente, pogoji delova-
nja za javne in zasebne izvajalce pa se razlikujejo zaradi sistemskih
ukrepov.
Dodamo lahko, da sta tedanji minister Turk in državni sekretar Ron-
čević odgovarjala precej cinično na zgornje očitke glede pomanjkanja
denarja ter favoriziranja zasebnih ustanov. Češ, denarja je dovolj, prija-
vljajte se na razpise in pridobivajte projekte. Vendar pa v isti sapi za-
molčita, da je število projektov, na katere se lahko institucija prijavi
omejeno in da je pogosto dovoljena le ena prijava na institucijo. Ker je
univerza en pravni subjekt, fakultete ki jo sestavljajo pa ne, sledi da se
univerza z recimo desetinami fakultet, lahko prijavi z enim projektom,
tako kot samostojni visokošolski zavod. Da ne omenjamo arbitrarnosti
in familiarizma pri dodeljevanju finančnih sredstev. Naslednja zgodba
je plačni sistem javnih uslužbencev, med katere so uvrščeni visokošolski
učitelji. Mimogrede povejmo, da imajo vsi zaposleni v visokem šolstvu
status javnih uslužbencev le v nekaj državah Evrope (European Univer-
sity Association 2009): Belgija, Grčija, Hrvaška, Madžarska, Norveška
in Turčija. Država pa določa plačo le v šestih državah, drugod jo uni-
verza (European University Association 2009): Ciper, Črna Gora, Grčija,
Hrvaška, Slovenija in Turčija. Ne glede na to, da je napredovanje zamr-
znjeno in izravnavanje plačnega sistema večkrat prelagano, lahko zatr-
dimo, da se mladi raziskovalci in asistenti le stežka preživljajo z denar-
jem, ki jim je mačehovsko odmerjen. Poleg velikih pedagoških in dru-
78
