Page 81 - Faganel, Armand, in Anita Trnavčević. 2017. Marketizacijski diskurz v izobraževanju. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 81
Visokošolski učitelji in sindikati 3.12
gih strokovnih obremenitev, morajo še nadaljevati s svojim izobraže-
vanjem, pisati disertacije, znanstvene članke, da pridobivajo pogoje za
nadaljnje habilitacije itn. Vsega tega se ne da narediti v osmih delovnih
urah in vsekakor težko pritrdimo populistični izjavi predsednika vlade
Janše, da delajo le po 4 ure na teden . . .
Jurše (2009, 55) meni:
V fazi razcveta tržne ekonomije posamezni člani akademske sku-
pnosti tudi sami in v svojo zasebno ekonomsko korist izrabljajo
ugodno klimo za komercializacijo svojega znanja na trgu (večkrat
tudi na nelojalen način do svojega delodajalca).
Poskusimo podoživeti naslednjo situacijo: zamislite si mlado družino
z dvema ali tremi otroki, v kateri sta morda oba starša zaposlena v jav-
nem sektorju ali bognedaj celo oba v visokem šolstvu in sta bila dele-
žna blagodejnih učinkov z u j f, z znižanjem njune že v osnovi skro-
mne plače, z odpravo vseh dodatnih bonitet, ki sta jih s svojim trdim
delom večkratno oddelala. Potnih stroškov jima ne izplačujejo več, za
prihod na delo na dislociranih enotah morata plačevati potne stroške
sama, istočasno pa so bile otroške doklade ukinjene, ker za las prese-
gata cenzus, brezplačno varstvo v vrtcu za drugega in tretjega otroka
jima je bilo ukinjeno, cena varstva pa povečana, ker je občinska uprava
odločila, da ne bo več subvencionirala cene. Če sta najela še kredit za
skromno stanovanje, v katerem živi številčna družina in redno odpla-
čujeta mesečno anuiteto, položnice in druge nujne stroške, se res težko
prebijata do naslednjega izplačilnega dneva. Mimogrede pa jima še fi-
nančni minister zažuga, da izplačila plač ne bo, ker je pač ravno v po-
gajalskem zagonu s sindikati. Prijatelji in sorodniki jima že tako poma-
gajo z rabljeno opremo in oblačili, nakupujeta v diskontnih trgovinah,
na razprodajah ali v trgovinah z rabljenimi izdelki pa kupita le najnuj-
nejše. Ker imata v zaposlitvenih pogodbah konkurenčno klavzulo, svo-
jega znanja ne smeta uporabljati drugje kot pri zaposlovalcu. Preostane
jima torej le, da v prostem času, kolikor ga sploh preostane, morda po-
skušata prislužita kakšen dodaten evro kot pleskarja ali natakarja.
Židanova (2002, 1057) pravi, da so se v času globalnih sprememb spre-
menile tudi učiteljeve vloge:
Evropsko izobraževanje učiteljev družboslovnih predmetnih po-
dročij je izobraževanje za prakso, pa tudi za njeno kritično osvetlje-
vanje in refleksijo. Evropski učitelj družboslovja je akcijski učitelj.
Je učitelj, ki zna stalno iskati nove, še boljše učno-delovne strate-
79
gih strokovnih obremenitev, morajo še nadaljevati s svojim izobraže-
vanjem, pisati disertacije, znanstvene članke, da pridobivajo pogoje za
nadaljnje habilitacije itn. Vsega tega se ne da narediti v osmih delovnih
urah in vsekakor težko pritrdimo populistični izjavi predsednika vlade
Janše, da delajo le po 4 ure na teden . . .
Jurše (2009, 55) meni:
V fazi razcveta tržne ekonomije posamezni člani akademske sku-
pnosti tudi sami in v svojo zasebno ekonomsko korist izrabljajo
ugodno klimo za komercializacijo svojega znanja na trgu (večkrat
tudi na nelojalen način do svojega delodajalca).
Poskusimo podoživeti naslednjo situacijo: zamislite si mlado družino
z dvema ali tremi otroki, v kateri sta morda oba starša zaposlena v jav-
nem sektorju ali bognedaj celo oba v visokem šolstvu in sta bila dele-
žna blagodejnih učinkov z u j f, z znižanjem njune že v osnovi skro-
mne plače, z odpravo vseh dodatnih bonitet, ki sta jih s svojim trdim
delom večkratno oddelala. Potnih stroškov jima ne izplačujejo več, za
prihod na delo na dislociranih enotah morata plačevati potne stroške
sama, istočasno pa so bile otroške doklade ukinjene, ker za las prese-
gata cenzus, brezplačno varstvo v vrtcu za drugega in tretjega otroka
jima je bilo ukinjeno, cena varstva pa povečana, ker je občinska uprava
odločila, da ne bo več subvencionirala cene. Če sta najela še kredit za
skromno stanovanje, v katerem živi številčna družina in redno odpla-
čujeta mesečno anuiteto, položnice in druge nujne stroške, se res težko
prebijata do naslednjega izplačilnega dneva. Mimogrede pa jima še fi-
nančni minister zažuga, da izplačila plač ne bo, ker je pač ravno v po-
gajalskem zagonu s sindikati. Prijatelji in sorodniki jima že tako poma-
gajo z rabljeno opremo in oblačili, nakupujeta v diskontnih trgovinah,
na razprodajah ali v trgovinah z rabljenimi izdelki pa kupita le najnuj-
nejše. Ker imata v zaposlitvenih pogodbah konkurenčno klavzulo, svo-
jega znanja ne smeta uporabljati drugje kot pri zaposlovalcu. Preostane
jima torej le, da v prostem času, kolikor ga sploh preostane, morda po-
skušata prislužita kakšen dodaten evro kot pleskarja ali natakarja.
Židanova (2002, 1057) pravi, da so se v času globalnih sprememb spre-
menile tudi učiteljeve vloge:
Evropsko izobraževanje učiteljev družboslovnih predmetnih po-
dročij je izobraževanje za prakso, pa tudi za njeno kritično osvetlje-
vanje in refleksijo. Evropski učitelj družboslovja je akcijski učitelj.
Je učitelj, ki zna stalno iskati nove, še boljše učno-delovne strate-
79
