Page 84 - Faganel, Armand, in Anita Trnavčević. 2017. Marketizacijski diskurz v izobraževanju. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 84
3 Dekonstrukcija besedil
je tudi vse bolj stihijski. Povsem stihijski vendarle ni, saj ga vodi
jasna logika upravljanja s simbolnim kapitalom.
Obenem pa se minister pristojen za visoko šolstvo konec decembra
2012 hipno odloči (po preteku vseh rokov za oddajo najav za razpis štu-
dijskih mest v študijskem letu 2012/2013), da je potrebno zmanjšati šte-
vilo razpisanih mest na univerzah za 20 odstotkov na programih hu-
manistike, umetnosti in družboslovja. Arbitrarna odločitev, brez pred-
stavljenih analiz, z diskriminiranjem javnega visokega šolstva naspram
zasebnemu. Pa pustimo ob strani dejstvo, da so že zasedali senati fakul-
tet, univerz in potrdili vpisna mesta za naslednje študijsko leto. Pred-
stavljeni primer namreč ilustrira način delovanja neoliberalne vlade na
vseh področjih; s poseganjem v obstoječe pravice so tako s podobnim
pristopom odrekli pravico do s kolektivno pogodbo dogovorjenega zne-
ska za regres zaposlenim v javnem sektorju, ki tega niso izplačali do
aprila 2012, sedaj pa po vrsti izgubljajo primere na sodiščih, ker je to
poseganje v že pridobljene pravice.
Minister Turk v odgovoru na pismo rektorjev, ko so ga opozorili na
vprašanje delitve dodatnih sredstev za visoko šolstvo ter omejevanje
razpisa odgovarja, da so pri zmanjanju števila razpisanih mest upošte-
vali razmere na trgu dela, zaposlitvene možnosti in neimenovane ana-
lize, ki kažejo, da je razpisanih preveč mest, glede na številčnost genera-
cije (v povprečju 80 zasedenost) ter slabo prehodnost med prvim in
drugim letnikom študija (Ministrstvo za izobraževanje, znanost, kul-
turo in šport 2012). Če je v povprečju 80 zasedenost, to še ne pomeni
da je bila analiza izvedena celovito in nepristransko. Morda pa je to ino-
vativen način polnjenja kapacitet zasebnih visokošolskih zavodov, ki se
ne morejo ravno pohvaliti z vpisom, za razliko od večine javnih viso-
košolskih ustanov. Ob zaključku odgovora minister še opozori visoko-
šolske zavode, naj upoštevajo interes mladih, ki se odločajo za nadaljnji
študij in naj torej ne bodo grdi, sicer bo imel težave pri zagovarjanju
razpisanih študijskih mest na vladi. Še enkrat več se je minister po že
videnem scenariju postavil v vlogo žrtve in trpečega, ki se žrtvuje za
skupno dobro.
Štrajn (2008) ob procesu izmikanja in zavlačevanja ustanovitve ne-
odvisne agencije za evalvacijo kakovosti opozori še na rast zasebnih in-
stitucij:
Agencija, kakršna je bila zamišljena, bi namreč omogočila vsaj
nekaj podobnega samoregulaciji visokošolske sfere po merilih in
82
je tudi vse bolj stihijski. Povsem stihijski vendarle ni, saj ga vodi
jasna logika upravljanja s simbolnim kapitalom.
Obenem pa se minister pristojen za visoko šolstvo konec decembra
2012 hipno odloči (po preteku vseh rokov za oddajo najav za razpis štu-
dijskih mest v študijskem letu 2012/2013), da je potrebno zmanjšati šte-
vilo razpisanih mest na univerzah za 20 odstotkov na programih hu-
manistike, umetnosti in družboslovja. Arbitrarna odločitev, brez pred-
stavljenih analiz, z diskriminiranjem javnega visokega šolstva naspram
zasebnemu. Pa pustimo ob strani dejstvo, da so že zasedali senati fakul-
tet, univerz in potrdili vpisna mesta za naslednje študijsko leto. Pred-
stavljeni primer namreč ilustrira način delovanja neoliberalne vlade na
vseh področjih; s poseganjem v obstoječe pravice so tako s podobnim
pristopom odrekli pravico do s kolektivno pogodbo dogovorjenega zne-
ska za regres zaposlenim v javnem sektorju, ki tega niso izplačali do
aprila 2012, sedaj pa po vrsti izgubljajo primere na sodiščih, ker je to
poseganje v že pridobljene pravice.
Minister Turk v odgovoru na pismo rektorjev, ko so ga opozorili na
vprašanje delitve dodatnih sredstev za visoko šolstvo ter omejevanje
razpisa odgovarja, da so pri zmanjanju števila razpisanih mest upošte-
vali razmere na trgu dela, zaposlitvene možnosti in neimenovane ana-
lize, ki kažejo, da je razpisanih preveč mest, glede na številčnost genera-
cije (v povprečju 80 zasedenost) ter slabo prehodnost med prvim in
drugim letnikom študija (Ministrstvo za izobraževanje, znanost, kul-
turo in šport 2012). Če je v povprečju 80 zasedenost, to še ne pomeni
da je bila analiza izvedena celovito in nepristransko. Morda pa je to ino-
vativen način polnjenja kapacitet zasebnih visokošolskih zavodov, ki se
ne morejo ravno pohvaliti z vpisom, za razliko od večine javnih viso-
košolskih ustanov. Ob zaključku odgovora minister še opozori visoko-
šolske zavode, naj upoštevajo interes mladih, ki se odločajo za nadaljnji
študij in naj torej ne bodo grdi, sicer bo imel težave pri zagovarjanju
razpisanih študijskih mest na vladi. Še enkrat več se je minister po že
videnem scenariju postavil v vlogo žrtve in trpečega, ki se žrtvuje za
skupno dobro.
Štrajn (2008) ob procesu izmikanja in zavlačevanja ustanovitve ne-
odvisne agencije za evalvacijo kakovosti opozori še na rast zasebnih in-
stitucij:
Agencija, kakršna je bila zamišljena, bi namreč omogočila vsaj
nekaj podobnega samoregulaciji visokošolske sfere po merilih in
82
