Page 86 - Faganel, Armand, in Anita Trnavčević. 2017. Marketizacijski diskurz v izobraževanju. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 86
3 Dekonstrukcija besedil
Potočnik Kogovškova (2009) analizira tržno dejavnost javnih visoko-
šolskih zavodov, ovire priložnosti in predlaga projektno organiziranost
tržne dejavnosti na fakultetah:
Predlagam izvajanje tržne dejavnosti v treh večjih sklopih: pri raz-
iskovalnem in ekspertnem delu v povezavi z gospodarstvom, pri
podiplomskem in izrednem študiju, ki poteka v okviru fakultete
brez proračunskih sredstev, ter pri projektantski dejavnosti. Na
podlagi rezultatov, ki sem jih pridobila v okviru svoje raziskave,
predlagam novo organiziranost fakultet, ki temelji na kombinaciji
hierarhičnega in nehierarhičnega vodenja in finančnega poslova-
nja fakultet. Menim, da je za realizacijo ideje o policentričnosti ozi-
roma razpršenosti univerzitetne strukture treba razvijati zahtev-
nejše oblike notranje organizacije, ki bodo kombinacija tradicio-
nalne hierarhične oblike vodenja (od zgoraj navzdol) in mrežnega,
nehierarhičnega nivojskega in mednivojskega povezovanja, ute-
meljenega na diskrecijski pravici strokovnih vodij manjših, tržno
in projektno usmerjenih akademskih skupin, ki delujejo v imenu
fakultet, vendar na lasten račun. V takšnih organizacijskih razme-
rah bo mogoče jasno opredeliti odnose med udeleženci, se pravi
med fakultetami in gospodarstvom, med fakultetami in nosilci po-
sameznih projektov ter med posameznimi projektnimi skupinami
in fakultetno administracijo. Predlagam projektno organiziranost
tržne dejavnosti na fakultetah, ki bo omogočila razvoj novega zna-
nja; to se bo v okviru mrežne organiziranosti prenašalo tudi v aka-
demsko sfero in jo plemenitilo z novimi izkušnjami. S svežim kapi-
talom bo mogoče pridobiti nove pedagoške in raziskovalne kadre
ter kupiti potrebno opremo, kar bo nedvomno pozitivno vplivalo
tudi na obseg ponudbe in na kvaliteto učnega programa, namenje-
nega študentom.
Ob predlagani projektni organiziranosti se pojavlja vprašanje delitve
sredstev, javna in tržna, ki so pridobljena tudi z delom v laboratorijih,
kupljenih in opremljenih z javnimi sredstvi.
Jurše (2009, 55) pravi, da se ob pretirani skrbi za izobraževanje v
luči posameznikove kariere, zanemarja diplomantov razvoj kritičnega
(raz)uma, ki zahteva temeljna družbena znanja v okviru splošne (t.i. li-
beral art) izobrazbe:
Ob tem je pogosto spregledano pomembno dejstvo, da fakultete in
univerze ne ustvarjajo zgolj znanja in vrednot za študente, temveč
84
Potočnik Kogovškova (2009) analizira tržno dejavnost javnih visoko-
šolskih zavodov, ovire priložnosti in predlaga projektno organiziranost
tržne dejavnosti na fakultetah:
Predlagam izvajanje tržne dejavnosti v treh večjih sklopih: pri raz-
iskovalnem in ekspertnem delu v povezavi z gospodarstvom, pri
podiplomskem in izrednem študiju, ki poteka v okviru fakultete
brez proračunskih sredstev, ter pri projektantski dejavnosti. Na
podlagi rezultatov, ki sem jih pridobila v okviru svoje raziskave,
predlagam novo organiziranost fakultet, ki temelji na kombinaciji
hierarhičnega in nehierarhičnega vodenja in finančnega poslova-
nja fakultet. Menim, da je za realizacijo ideje o policentričnosti ozi-
roma razpršenosti univerzitetne strukture treba razvijati zahtev-
nejše oblike notranje organizacije, ki bodo kombinacija tradicio-
nalne hierarhične oblike vodenja (od zgoraj navzdol) in mrežnega,
nehierarhičnega nivojskega in mednivojskega povezovanja, ute-
meljenega na diskrecijski pravici strokovnih vodij manjših, tržno
in projektno usmerjenih akademskih skupin, ki delujejo v imenu
fakultet, vendar na lasten račun. V takšnih organizacijskih razme-
rah bo mogoče jasno opredeliti odnose med udeleženci, se pravi
med fakultetami in gospodarstvom, med fakultetami in nosilci po-
sameznih projektov ter med posameznimi projektnimi skupinami
in fakultetno administracijo. Predlagam projektno organiziranost
tržne dejavnosti na fakultetah, ki bo omogočila razvoj novega zna-
nja; to se bo v okviru mrežne organiziranosti prenašalo tudi v aka-
demsko sfero in jo plemenitilo z novimi izkušnjami. S svežim kapi-
talom bo mogoče pridobiti nove pedagoške in raziskovalne kadre
ter kupiti potrebno opremo, kar bo nedvomno pozitivno vplivalo
tudi na obseg ponudbe in na kvaliteto učnega programa, namenje-
nega študentom.
Ob predlagani projektni organiziranosti se pojavlja vprašanje delitve
sredstev, javna in tržna, ki so pridobljena tudi z delom v laboratorijih,
kupljenih in opremljenih z javnimi sredstvi.
Jurše (2009, 55) pravi, da se ob pretirani skrbi za izobraževanje v
luči posameznikove kariere, zanemarja diplomantov razvoj kritičnega
(raz)uma, ki zahteva temeljna družbena znanja v okviru splošne (t.i. li-
beral art) izobrazbe:
Ob tem je pogosto spregledano pomembno dejstvo, da fakultete in
univerze ne ustvarjajo zgolj znanja in vrednot za študente, temveč
84
