Page 88 - Faganel, Armand, in Anita Trnavčević. 2017. Marketizacijski diskurz v izobraževanju. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 88
3 Dekonstrukcija besedil
dvojno financirane, na način, kot da jim sploh ni do pridobivanja štu-
dentov. Morda zato, ker živijo predvsem od klientelistično dodeljenih
javnih sredstev, skozi javno financiranje, pridobljene projekte na razpi-
sih in so študentje pač nujno zlo, ki je potrebno da upravičijo svoj ob-
stoj . . .
3.14 Refleksija in diskusija
Če pregledamo znanstvena besedila, ki smo jih analizirali in izluščimo
ter izpostavimo ključne izseke, ki jih avtorji v njih zapišejo, vidimo da
so ključni za razumevanje besedil. Avtorji poudarjajo določene vidike,
okrog katerih pojasnjujejo svoje poglede in analizirajo dogajanja v slo-
venskem visokošolskem prostoru (preglednica 3.2).
Ko analiziramo neoliberalistična družbenopolitična prizadevanja,
npr. individualizacija, ustvarjanje negotovosti, privatizacija, uvajanje
tržnih načel v javni sektor, depolitizacija, itn., ugotovimo, da se upo-
rabljajo različne strategije, katerih namen je odpraviti temelje in prakse
skupnega in redistribucije, kar je promovirala država blaginje (Lazza-
rato 2009, 109). Cilj neoliberalistične politike pa je obnova moči ka-
pitala, da odloča o distribuciji bogastva in da vzpostavi podjetje kot
prevladujočo obliko; to pa zahteva temeljito obnovo celotne družbe, z
vzpostavljanjem novih mehanizmov za nadziranje obnašanja posame-
znikov. Foucault (2008) je skozi koncept biopolitike že v sedemdesetih
letih 20. stoletja opredelil pomen rekrutiranja civilne družbe za uvelja-
vitev idej neoliberalne transformacije družbenega. Ob tem je nakazal
osrednjo vlogo homo oeconomicusa, lika, ki naj bi ponazarjal podjetnika
v nas samih, ki si želi maksimizirati svoj človeški kapital v konkurenci z
ostalimi posamezniki. Med tem procesom spreminjanja raste tudi sta-
nje splošne negotovosti, ki ga neoliberalne vlade spodbujajo, proces pa
je uničevalen tudi za družbene vezi ter pogoje družbene kohezije (Laz-
zarato 2009).
Foucault (2001) je v svojem delu Arheologija vednosti nadgradil razu-
mevanje diskurza kot skupka izjav na izbrano vsebino in ga interpre-
tira kot njemu lastno nadzorovano skupino izjav z internimi pravili in
orodji. Diskurz tako združuje izjave, ki imajo pomen, moč in posledice
znotraj določenega družbenega konteksta. Ob različnih izobraževalnih
paradigmah in političnih diskurzih, ki smo jih obravnavali v tem delu,
se moramo zavedati tudi posledic vpliva marketizacije na poglabljanje
socialnih neenakosti ter socialne reprodukcije in s tem tudi dostopno-
sti državljanov do brezplačnega javnega visokošolskega izobraževanja.
86
dvojno financirane, na način, kot da jim sploh ni do pridobivanja štu-
dentov. Morda zato, ker živijo predvsem od klientelistično dodeljenih
javnih sredstev, skozi javno financiranje, pridobljene projekte na razpi-
sih in so študentje pač nujno zlo, ki je potrebno da upravičijo svoj ob-
stoj . . .
3.14 Refleksija in diskusija
Če pregledamo znanstvena besedila, ki smo jih analizirali in izluščimo
ter izpostavimo ključne izseke, ki jih avtorji v njih zapišejo, vidimo da
so ključni za razumevanje besedil. Avtorji poudarjajo določene vidike,
okrog katerih pojasnjujejo svoje poglede in analizirajo dogajanja v slo-
venskem visokošolskem prostoru (preglednica 3.2).
Ko analiziramo neoliberalistična družbenopolitična prizadevanja,
npr. individualizacija, ustvarjanje negotovosti, privatizacija, uvajanje
tržnih načel v javni sektor, depolitizacija, itn., ugotovimo, da se upo-
rabljajo različne strategije, katerih namen je odpraviti temelje in prakse
skupnega in redistribucije, kar je promovirala država blaginje (Lazza-
rato 2009, 109). Cilj neoliberalistične politike pa je obnova moči ka-
pitala, da odloča o distribuciji bogastva in da vzpostavi podjetje kot
prevladujočo obliko; to pa zahteva temeljito obnovo celotne družbe, z
vzpostavljanjem novih mehanizmov za nadziranje obnašanja posame-
znikov. Foucault (2008) je skozi koncept biopolitike že v sedemdesetih
letih 20. stoletja opredelil pomen rekrutiranja civilne družbe za uvelja-
vitev idej neoliberalne transformacije družbenega. Ob tem je nakazal
osrednjo vlogo homo oeconomicusa, lika, ki naj bi ponazarjal podjetnika
v nas samih, ki si želi maksimizirati svoj človeški kapital v konkurenci z
ostalimi posamezniki. Med tem procesom spreminjanja raste tudi sta-
nje splošne negotovosti, ki ga neoliberalne vlade spodbujajo, proces pa
je uničevalen tudi za družbene vezi ter pogoje družbene kohezije (Laz-
zarato 2009).
Foucault (2001) je v svojem delu Arheologija vednosti nadgradil razu-
mevanje diskurza kot skupka izjav na izbrano vsebino in ga interpre-
tira kot njemu lastno nadzorovano skupino izjav z internimi pravili in
orodji. Diskurz tako združuje izjave, ki imajo pomen, moč in posledice
znotraj določenega družbenega konteksta. Ob različnih izobraževalnih
paradigmah in političnih diskurzih, ki smo jih obravnavali v tem delu,
se moramo zavedati tudi posledic vpliva marketizacije na poglabljanje
socialnih neenakosti ter socialne reprodukcije in s tem tudi dostopno-
sti državljanov do brezplačnega javnega visokošolskega izobraževanja.
86
