Page 89 - Faganel, Armand, in Anita Trnavčević. 2017. Marketizacijski diskurz v izobraževanju. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 89
Refleksija in diskusija 3.14
Preglednica 3.2 Poudarki avtorjev
Avtor Pogled
Bevc (2003) Učinkovitost izobraževanja v povezavi s šolninami in sofinan-
ciranjem študija.
Bourdieu in Wa- Naturalizacija shem neoliberalnega mišljenja.
cquant (2003)
Gregorčič (2008) Omenja visokošolsko izobraževanje kot trgovinsko blago.
Jelenc Krašovec Sprašuje se, ali je univerza sploh še potrebna tudi v učeči se
(2001) družbi.
Jurše (2009) Vizija razvoja visokošolskega izobraževanja: javna dobrina ali
tržno blago; zariše nastajanje novega modela delovanja viso-
košolskih institucij po okrepitvi konkurence; tržna logika slabi
družbeni pomen intelektualne radovednosti.
Kellerman (2006) Sorbonska deklaracija krepi relativno svobodo in mobilnost
študirajočih ter državljanov in državljank v skladu s humani-
stičnimi cilji, Bolonjska deklaracija pa preusmerja svoj cilj na
človeški kapital, zaposljivost in mobilnost kot instrumente za
krepitev konkurenčnega gospodarstva.
Klun in Šućur Izhajata iz dejstva, da je v Evropi visokošolski sistem tradicio-
(2010) nalno javno financiran; predlagata tudi zaračunavanje obresti
za študente, ki ne zaključijo študija v predvidenem roku.
Kotnik (2006) Raziskuje različne vloge države v odnosu do visokega šolstva.
Kovač (2006) Izpostavi infrastrukturne pogoje, ki bi morali biti vzpostavljeni
za množični študij ter obseg financiranja visokošolske reforme.
Krakar Vogel Diskutira o vlogi in posledicah zaostrovanja habilitacijskih me-
(2009) ril.
Kramberger (2003) Meni, da je možno dekonstrukcijo neoliberalizma izvajati s kri-
tičnim mišljenjem in neposredno govorico.
Nadaljevanje na naslednji strani
Ob tem pa se je seveda potrebno zavedati, da uredniki, pod vplivi la-
stnikov, čedalje bolj odločajo o tem, kaj bo v mediju objavljeno. Hardt
(2004) tako zelo pesimistično ocenjuje realizacijo demokratičnih vre-
dnot v komuniciranju. Pravi, da principi demokratičnega komunicira-
nja niso uresničeni in da se človeški odnosi komercializirajo zaradi spo-
litiziranega množičnega komuniciranja, ki ga usmerjajo ekspertne elite.
Javno visoko šolstvo skušajo z vseprisotnostjo neoliberalnega diskurza
prikazati kot stvar preteklosti, ki jo je treba pozabiti in se prilagoditi
aktualnim globalnim gospodarskim in političnim razmeram.
Badiou (2010) je primerjal sistem izobraževanja z delom barvarja tka-
nine, ki skrbno izbira želeno barvo izmed cele mavrice barv in šele ko
87
Preglednica 3.2 Poudarki avtorjev
Avtor Pogled
Bevc (2003) Učinkovitost izobraževanja v povezavi s šolninami in sofinan-
ciranjem študija.
Bourdieu in Wa- Naturalizacija shem neoliberalnega mišljenja.
cquant (2003)
Gregorčič (2008) Omenja visokošolsko izobraževanje kot trgovinsko blago.
Jelenc Krašovec Sprašuje se, ali je univerza sploh še potrebna tudi v učeči se
(2001) družbi.
Jurše (2009) Vizija razvoja visokošolskega izobraževanja: javna dobrina ali
tržno blago; zariše nastajanje novega modela delovanja viso-
košolskih institucij po okrepitvi konkurence; tržna logika slabi
družbeni pomen intelektualne radovednosti.
Kellerman (2006) Sorbonska deklaracija krepi relativno svobodo in mobilnost
študirajočih ter državljanov in državljank v skladu s humani-
stičnimi cilji, Bolonjska deklaracija pa preusmerja svoj cilj na
človeški kapital, zaposljivost in mobilnost kot instrumente za
krepitev konkurenčnega gospodarstva.
Klun in Šućur Izhajata iz dejstva, da je v Evropi visokošolski sistem tradicio-
(2010) nalno javno financiran; predlagata tudi zaračunavanje obresti
za študente, ki ne zaključijo študija v predvidenem roku.
Kotnik (2006) Raziskuje različne vloge države v odnosu do visokega šolstva.
Kovač (2006) Izpostavi infrastrukturne pogoje, ki bi morali biti vzpostavljeni
za množični študij ter obseg financiranja visokošolske reforme.
Krakar Vogel Diskutira o vlogi in posledicah zaostrovanja habilitacijskih me-
(2009) ril.
Kramberger (2003) Meni, da je možno dekonstrukcijo neoliberalizma izvajati s kri-
tičnim mišljenjem in neposredno govorico.
Nadaljevanje na naslednji strani
Ob tem pa se je seveda potrebno zavedati, da uredniki, pod vplivi la-
stnikov, čedalje bolj odločajo o tem, kaj bo v mediju objavljeno. Hardt
(2004) tako zelo pesimistično ocenjuje realizacijo demokratičnih vre-
dnot v komuniciranju. Pravi, da principi demokratičnega komunicira-
nja niso uresničeni in da se človeški odnosi komercializirajo zaradi spo-
litiziranega množičnega komuniciranja, ki ga usmerjajo ekspertne elite.
Javno visoko šolstvo skušajo z vseprisotnostjo neoliberalnega diskurza
prikazati kot stvar preteklosti, ki jo je treba pozabiti in se prilagoditi
aktualnim globalnim gospodarskim in političnim razmeram.
Badiou (2010) je primerjal sistem izobraževanja z delom barvarja tka-
nine, ki skrbno izbira želeno barvo izmed cele mavrice barv in šele ko
87
