Page 90 - Faganel, Armand, in Anita Trnavčević. 2017. Marketizacijski diskurz v izobraževanju. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 90
3 Dekonstrukcija besedil
Preglednica 3.2 Nadaljevanje s prejšnje strani
Avtor Pogled
Kump (2008a) Prezentira tipe skupin države blaginje v povezavi z izobraževanjem
in ocenjuje tendence.
Kump (2008b) Kritično analizira spreminjanje koncepta vseživljenjskega učenja,
kot politični projekt neoliberalnega diskurza, od humanistične tra-
dicije k ekonomsko determiniranemu pojmu.
Lipužič (2010) Spotakne se ob javno financiranje zasebnih visokošolskih institucij
ter mednarodno neprimerljivost takšnega sistema; javno-zasebno
partnerstvo v visokem šolstvu; razlaga, da so neoliberalne dok-
tirne zagovarjale privatizacijo na vseh stopnjah izobraževanja že
pred desnosredinskimi vladami – ves čas.
Lukšič (2002) Strateški namen raziskovalne politike je ščititi gospodarski sistem
proti tuji konkurenci, pospeševati ekonomsko rast, izboljševati
konkurenčno pozicijo proti tujini.
Medveš (2006) Kritičen do trditev, da bodo bolonjski diplomanti dosegali dejanske
kvalifikacije (usposobljeni za zaposlitev), prejšnji programi pa naj
bi bili le nekakšna zbirka »splošnih vsebin študija«; izobraževanje
je pravi hormon za krepitev moči globalnih in kapitalskih centrov;
implementacijo bolonjskega procesa ovira konflikt med državo in
univerzo.
Potočnik Kogo- Predlaga projektno organiziranost tržne dejavnosti na fakultetah.
všek (2009)
Setnikar Can- Se sprašuje o odgovornosti za kakovost visokošolskih institucij,
kar (2008) tako javnih kot zasebnih; primerja avtonomijo javnih in zasebnih
visokošolskih institucij glede plačnega sistema; diskutira tudi o
privatizaciji izvajanja javnih storitev in/ali privatizaciji javnih sto-
ritev; skupni vzorci in trendi v evropskem visokem šolstvu (ma-
sifikacija, diverzifikacija, privatizacija, tržna naravnanost, inter-
nacionalizacija, standardizacija in skrb za kakovost) vodi v nara-
ščajoče zasebno investiranje v visokem šolstvu; kvazi-trgi in kvazi-
konkurenca.
Nadaljevanje na naslednji strani
je tkanina pazljivo pripravljena prične z barvanjem. Tako ostane tka-
nina dolgo sijočih barv, v nasprotnem primeru pa bi se ob prvem pra-
nju barva sprala in zbledela. Tudi pri izobraževanju so potrebne teme-
ljite priprave temeljev, ki sestojijo iz različnih predmetov, od glasbe, ma-
tematike, literature, zgodovine itn. Usmerjena bolonjska generacija pa
naj bi se v čim krajšem času usposobila za ozko specializirana dela, vse-
bine predmetov, ki jih poslušajo pa naj bi bile očiščene vse nepotrebne
navlake, za čimhitrejše barvanje (vstop na trg dela). Kučić (2009) opo-
zarja, da razmerja med državo in univerzami po uvedbi bolonjske re-
88
Preglednica 3.2 Nadaljevanje s prejšnje strani
Avtor Pogled
Kump (2008a) Prezentira tipe skupin države blaginje v povezavi z izobraževanjem
in ocenjuje tendence.
Kump (2008b) Kritično analizira spreminjanje koncepta vseživljenjskega učenja,
kot politični projekt neoliberalnega diskurza, od humanistične tra-
dicije k ekonomsko determiniranemu pojmu.
Lipužič (2010) Spotakne se ob javno financiranje zasebnih visokošolskih institucij
ter mednarodno neprimerljivost takšnega sistema; javno-zasebno
partnerstvo v visokem šolstvu; razlaga, da so neoliberalne dok-
tirne zagovarjale privatizacijo na vseh stopnjah izobraževanja že
pred desnosredinskimi vladami – ves čas.
Lukšič (2002) Strateški namen raziskovalne politike je ščititi gospodarski sistem
proti tuji konkurenci, pospeševati ekonomsko rast, izboljševati
konkurenčno pozicijo proti tujini.
Medveš (2006) Kritičen do trditev, da bodo bolonjski diplomanti dosegali dejanske
kvalifikacije (usposobljeni za zaposlitev), prejšnji programi pa naj
bi bili le nekakšna zbirka »splošnih vsebin študija«; izobraževanje
je pravi hormon za krepitev moči globalnih in kapitalskih centrov;
implementacijo bolonjskega procesa ovira konflikt med državo in
univerzo.
Potočnik Kogo- Predlaga projektno organiziranost tržne dejavnosti na fakultetah.
všek (2009)
Setnikar Can- Se sprašuje o odgovornosti za kakovost visokošolskih institucij,
kar (2008) tako javnih kot zasebnih; primerja avtonomijo javnih in zasebnih
visokošolskih institucij glede plačnega sistema; diskutira tudi o
privatizaciji izvajanja javnih storitev in/ali privatizaciji javnih sto-
ritev; skupni vzorci in trendi v evropskem visokem šolstvu (ma-
sifikacija, diverzifikacija, privatizacija, tržna naravnanost, inter-
nacionalizacija, standardizacija in skrb za kakovost) vodi v nara-
ščajoče zasebno investiranje v visokem šolstvu; kvazi-trgi in kvazi-
konkurenca.
Nadaljevanje na naslednji strani
je tkanina pazljivo pripravljena prične z barvanjem. Tako ostane tka-
nina dolgo sijočih barv, v nasprotnem primeru pa bi se ob prvem pra-
nju barva sprala in zbledela. Tudi pri izobraževanju so potrebne teme-
ljite priprave temeljev, ki sestojijo iz različnih predmetov, od glasbe, ma-
tematike, literature, zgodovine itn. Usmerjena bolonjska generacija pa
naj bi se v čim krajšem času usposobila za ozko specializirana dela, vse-
bine predmetov, ki jih poslušajo pa naj bi bile očiščene vse nepotrebne
navlake, za čimhitrejše barvanje (vstop na trg dela). Kučić (2009) opo-
zarja, da razmerja med državo in univerzami po uvedbi bolonjske re-
88
