Page 91 - Faganel, Armand, in Anita Trnavčević. 2017. Marketizacijski diskurz v izobraževanju. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 91
Refleksija in diskusija 3.14
Preglednica 3.2 Nadaljevanje s prejšnje strani
Avtor Pogled
Šadl (2010) Analizira premike v družbeni reprodukciji in zastavi tezo, da se ne-
oliberalna politika upira obstoju socialne države predvsem zaradi
pritiskov globalizacijskih sil; umik države iz preskrbe javnih dobrin
prenaša odgovornost za zagotavljanje oskrbe na družine.
Štrajn (2008) Prenos modela iz zda v eu; množično izobraževanje na lokalnih
visokih šolah – elitno izobraževanje na redkih dragih univerzah; v
visokem šolstvu se veliko dogaja, ali se dogaja tudi kaj velikega?
Štrajn (2010) Za vsak trg velja, da je na drugi strani dobičkov je izguba.
Trnavčevič Trgi – kvazitrgi v visokem šolstvu; marketizacijski procesi v izobra-
(2004) ževanju temeljijo na filozofiji trga, cilj je ustvarjanje dobička; mar-
ketizacija se v različnih šolstvih kaže vsaj delno specifično; nepre-
stano reformiranje spominja na histerijo šolskih politik.
Zgaga (2001) Skrbi (ne)zadostnost javnega financiranja; opozarja na ekonomske
in socialne koristi, ki jih prinaša javna podpora terciarnemu izo-
braževanju; trend vladnih politik v terciarnem izobraževanju je ak-
tivno usmerjanje ponudbe ustanov v smeri povpraševanja.
Židan (2002) Pomen izobraževanja za nadaljnjo graditev slovenske državnosti;
za delovanje v postmoderni družbi je »potreben premik od zuna-
njemotivirajočega, reproduktivnega k notranjemotivirajočemu,
participatornemu, problemskemu, ustvarjalnemu učenju«; pomen
izobraževanja za nadaljnjo graditev slovenske državnosti; za delo-
vanje v postmoderni družbi je »potreben premik od zunanjemoti-
virajočega, reproduktivnega k notranjemotivirajočemu, participa-
tornemu, problemskemu, ustvarjalnemu učenju«.
forme niso bila nikoli urejena. Bolonjski študij je namreč zaravi obljub-
ljene večje izbirnosti, raziskovalnega dela za študente, povezovanja s
prakso ter izobraževanja v manjših skupinah študentov veliko dražji od
predbolonjskega. Istočasno pa se je financiranje države zmanjševalo, za-
posleni do bili dodatno obremenjeni, zato so manj delali raziskovalno,
pridobivali manj projektov, kar je še bolj pokvarilo financiranje visoko-
šolskih institucij. Zato so bile te postavljene v položaj, ko so morale vpi-
sovati še več študentov, obremenitve so se povečevale, kriteriji pa zni-
ževali. Začaran krog zmanjševanja kakovosti visokošolskih storitev se
je torej zaprl.
Po Sočanu (2013) te novooblikovane politične, lastniške in bančno-
finančne elite, ki gradijo na temelju globalnega neoliberalizma s po-
močjo trženjsko-potrošniškega in finančnega fundamentalizma odlo-
čilno vplivajo na vodenje slovenske države. Avtor omenja dve vrsti elit,
ki naj bi se izoblikovali v Sloveniji:
89
Preglednica 3.2 Nadaljevanje s prejšnje strani
Avtor Pogled
Šadl (2010) Analizira premike v družbeni reprodukciji in zastavi tezo, da se ne-
oliberalna politika upira obstoju socialne države predvsem zaradi
pritiskov globalizacijskih sil; umik države iz preskrbe javnih dobrin
prenaša odgovornost za zagotavljanje oskrbe na družine.
Štrajn (2008) Prenos modela iz zda v eu; množično izobraževanje na lokalnih
visokih šolah – elitno izobraževanje na redkih dragih univerzah; v
visokem šolstvu se veliko dogaja, ali se dogaja tudi kaj velikega?
Štrajn (2010) Za vsak trg velja, da je na drugi strani dobičkov je izguba.
Trnavčevič Trgi – kvazitrgi v visokem šolstvu; marketizacijski procesi v izobra-
(2004) ževanju temeljijo na filozofiji trga, cilj je ustvarjanje dobička; mar-
ketizacija se v različnih šolstvih kaže vsaj delno specifično; nepre-
stano reformiranje spominja na histerijo šolskih politik.
Zgaga (2001) Skrbi (ne)zadostnost javnega financiranja; opozarja na ekonomske
in socialne koristi, ki jih prinaša javna podpora terciarnemu izo-
braževanju; trend vladnih politik v terciarnem izobraževanju je ak-
tivno usmerjanje ponudbe ustanov v smeri povpraševanja.
Židan (2002) Pomen izobraževanja za nadaljnjo graditev slovenske državnosti;
za delovanje v postmoderni družbi je »potreben premik od zuna-
njemotivirajočega, reproduktivnega k notranjemotivirajočemu,
participatornemu, problemskemu, ustvarjalnemu učenju«; pomen
izobraževanja za nadaljnjo graditev slovenske državnosti; za delo-
vanje v postmoderni družbi je »potreben premik od zunanjemoti-
virajočega, reproduktivnega k notranjemotivirajočemu, participa-
tornemu, problemskemu, ustvarjalnemu učenju«.
forme niso bila nikoli urejena. Bolonjski študij je namreč zaravi obljub-
ljene večje izbirnosti, raziskovalnega dela za študente, povezovanja s
prakso ter izobraževanja v manjših skupinah študentov veliko dražji od
predbolonjskega. Istočasno pa se je financiranje države zmanjševalo, za-
posleni do bili dodatno obremenjeni, zato so manj delali raziskovalno,
pridobivali manj projektov, kar je še bolj pokvarilo financiranje visoko-
šolskih institucij. Zato so bile te postavljene v položaj, ko so morale vpi-
sovati še več študentov, obremenitve so se povečevale, kriteriji pa zni-
ževali. Začaran krog zmanjševanja kakovosti visokošolskih storitev se
je torej zaprl.
Po Sočanu (2013) te novooblikovane politične, lastniške in bančno-
finančne elite, ki gradijo na temelju globalnega neoliberalizma s po-
močjo trženjsko-potrošniškega in finančnega fundamentalizma odlo-
čilno vplivajo na vodenje slovenske države. Avtor omenja dve vrsti elit,
ki naj bi se izoblikovali v Sloveniji:
89
