Page 92 - Faganel, Armand, in Anita Trnavčević. 2017. Marketizacijski diskurz v izobraževanju. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 92
3 Dekonstrukcija besedil
[R]azvojno naravnane elite, ki si prizadevajo za trajno varčevanje
ter vlaganje kapitala v znanje svojih narodov, v tehnološki razvoj in
inovacije, v materialno infrastrukturo, okolje in socialno kohezijo.
Med plenilske elite spadajo tiste, ki si s formalno pridobljeno obla-
stjo prisvajajo bogastvo gospodarstva in javnega sektorja svoje dr-
žave. Predvsem pravne, politične in vsiljene družbene norme v dr-
žavah z uveljavljenim neoliberalizmom omogočajo vladajočim eli-
tam, da njihovih zgrešenih naložb in prisvajanj ne pokrivajo banke
in lastniki kapitala, ampak davkoplačevalci oziroma zaposleni z
ustrezno nižjimi plačami.
Nadalje trdi Sočan (2013), da je v z da plenilski neoliberalizem zad-
njih 40 let onemogočil rast zaposlenih skladno s produktivnostjo, is-
točasno pa prinašal izjemne dobičke lastnikom kapitala, ob zniževanju
davkov in z manjimi vlaganji v znanje, socialno varnost in tehnološki
razvoj. Za Bruselj pa meni, da je še vedno trdnjava neoliberalizma, ki
ne upošteva koncepta družb znanja skandinavskih držav ter omogoča
hudo potratnost. Omenja razklanost na uspešni severni in centralni del
eu ter razvojno neuspešni južni in večino vzhodnega dela eu.
V Sloveniji so tako načrtno razgrajevali bančni sistem, ukinili dobro
delujoč nadzor spremljanja likvidnosti (Služba družbenega knjigovod-
stva), v devetdesetih letih prepodajali obveznice z insajderskimi infor-
macijami in olastninili družbeno bogastvo najprej preko certifikatov,
nato pa še v prejšnjem desetletju preko managerskih odkupov s poceni
krediti, katere je požegnala oblast v letih 2004–2008. Klemenčič (2011)
pravi, da so te plenilske politične elite s sistemsko korupcijo »ustvarile
okolje, v katerem načrtno in sistematično izkoriščajo institucionalne,
organizacijske, kadrovske ali druge mehanizme moči za uresničevanje
koruptivnih, nezakonitih, neetičnih, kriminalnih ter drugih podobnih
namenov in ciljev. Zato so v njenem srcu zlorabe na področju javnih na-
ročil in upravljanja z državnim premoženjem.« Sočan (2013) misli, da
je izhod iz sedanje situacije le v razvoju, ki temelji na socialnem kon-
senzu, po vzoru skandinavskih držav. Da bi lahko Slovenija preprečila
nadaljnje propadanje, pa je nujno potrebno, da se prične vzpostavljati
primeren pristop razvojnega koncepta za zagotavljanje celostnega zna-
nja, tako na področju izobraževanja, raziskav in razvoja, kakor tudi in-
formacijsko telekomunikacijskih tehnologij. Kakovosten javni visoko-
šolski sistem je potrebno vzdrževati in ga razvijati naprej, da se bo spo-
soben spoprijemati s spreminjajočim se okoljem.
90
[R]azvojno naravnane elite, ki si prizadevajo za trajno varčevanje
ter vlaganje kapitala v znanje svojih narodov, v tehnološki razvoj in
inovacije, v materialno infrastrukturo, okolje in socialno kohezijo.
Med plenilske elite spadajo tiste, ki si s formalno pridobljeno obla-
stjo prisvajajo bogastvo gospodarstva in javnega sektorja svoje dr-
žave. Predvsem pravne, politične in vsiljene družbene norme v dr-
žavah z uveljavljenim neoliberalizmom omogočajo vladajočim eli-
tam, da njihovih zgrešenih naložb in prisvajanj ne pokrivajo banke
in lastniki kapitala, ampak davkoplačevalci oziroma zaposleni z
ustrezno nižjimi plačami.
Nadalje trdi Sočan (2013), da je v z da plenilski neoliberalizem zad-
njih 40 let onemogočil rast zaposlenih skladno s produktivnostjo, is-
točasno pa prinašal izjemne dobičke lastnikom kapitala, ob zniževanju
davkov in z manjimi vlaganji v znanje, socialno varnost in tehnološki
razvoj. Za Bruselj pa meni, da je še vedno trdnjava neoliberalizma, ki
ne upošteva koncepta družb znanja skandinavskih držav ter omogoča
hudo potratnost. Omenja razklanost na uspešni severni in centralni del
eu ter razvojno neuspešni južni in večino vzhodnega dela eu.
V Sloveniji so tako načrtno razgrajevali bančni sistem, ukinili dobro
delujoč nadzor spremljanja likvidnosti (Služba družbenega knjigovod-
stva), v devetdesetih letih prepodajali obveznice z insajderskimi infor-
macijami in olastninili družbeno bogastvo najprej preko certifikatov,
nato pa še v prejšnjem desetletju preko managerskih odkupov s poceni
krediti, katere je požegnala oblast v letih 2004–2008. Klemenčič (2011)
pravi, da so te plenilske politične elite s sistemsko korupcijo »ustvarile
okolje, v katerem načrtno in sistematično izkoriščajo institucionalne,
organizacijske, kadrovske ali druge mehanizme moči za uresničevanje
koruptivnih, nezakonitih, neetičnih, kriminalnih ter drugih podobnih
namenov in ciljev. Zato so v njenem srcu zlorabe na področju javnih na-
ročil in upravljanja z državnim premoženjem.« Sočan (2013) misli, da
je izhod iz sedanje situacije le v razvoju, ki temelji na socialnem kon-
senzu, po vzoru skandinavskih držav. Da bi lahko Slovenija preprečila
nadaljnje propadanje, pa je nujno potrebno, da se prične vzpostavljati
primeren pristop razvojnega koncepta za zagotavljanje celostnega zna-
nja, tako na področju izobraževanja, raziskav in razvoja, kakor tudi in-
formacijsko telekomunikacijskih tehnologij. Kakovosten javni visoko-
šolski sistem je potrebno vzdrževati in ga razvijati naprej, da se bo spo-
soben spoprijemati s spreminjajočim se okoljem.
90
