Page 93 - Faganel, Armand, in Anita Trnavčević. 2017. Marketizacijski diskurz v izobraževanju. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 93
Refleksija in diskusija 3.14
Preglednica 3.3 Opredelitve marketizacije visokega šolstva pri tujih avtorjih
Avtor Opredelitev
Waslander in Neformalni dogovori, ki jih ustvarijo deležniki, še posebno šole, ki
Thrupp (1995) iščejo spremembe ali spremenijo naravo tekmovanja, s katerim se
soočajo, so torej boljši indikatorji marketizacijskih procesov kakor
formalne zahteve, ki jih vzpostavi zakonodaja.
Kenway in Ep- Proces marketizacije je največkrat postopen in tesno povezan s šti-
stein (1996) rimi koncepti: deregulacija izobraževanja, prosta izbira institucije,
ukinitev šolskih področij, večja pooblastila managementu izobra-
ževalnih organizacij ter decentralizacija. Cilj pa je večja konkurenč-
nost in selekcija med izobraževalnimi organizacijami.
Slaughter in Orientacija k tržni etiki ter zasebnim interesom se prekriva z mar-
Leslie (1997) ketizacijo visokega šolstva, zaznamovano z močnimi partnerstvi
z visokotehnološkimi industrijami, primernimi novimi organiza-
cijskimi oblikami proizvajanja znanja ter naraščajoče manageriali-
stičnim načinom upravljanja institucij.
Johnstone Marketizacijo lahko razumemo tudi kot obliko privatizacije viso-
(1998) kega šolstva v smislu, da se takrat, ko je visoko šolstvo izposta-
vljeno tržnemu kontekstu, pričnejo razvijati zasebni zavodi, ki pri-
silijo javne zavode v tekmovanje in v uporabo standardov in praks,
ki se uporabljajo v zasebnem sektorju. Vladni ukrepi lahko nadalje
ohrabrijo javne zavode k tekmovanju in k obnašanju, podobnemu
tistemu v zasebnem sektorju. Privatizacija je vzrok in posledica
procesa marketizacije, ki ima za rezultat brisanje meja med zaseb-
nim in javnim.
Dill in Teixeira Marketizacijske politike naj bi bile usmerjene v povečevanje učin-
(2000) kovitosti sektorja (s spodbujanjem konkurenčnosti in uvajanjem
shem za nagrajevanje po uspešnosti, usmerjene), institucije in štu-
dentje pa naj bi se bolj zavedali posledic svojih odločitev v smislu
stroškov.
Nadaljevanje na naslednji strani
Kako je torej v dostopni domači in tuji znanstveni literaturi oprede-
ljen pojem marketizacije visokega šolstva?
Ugotovimo lahko, da je navkljub različnim odtenkom pojem marketi-
zacije visokega šolstva definiran dokaj enolično, razlike se da občutiti le
pri interpretiranih razlogih ali posledicah marketizacije izobraževanja,
odvisno tudi od političnih in svetovnonazorskih pogledov obravnava-
nega avtorja (preglednica 3.3).
Opazen je tudi kronološki zamik uveljavitve termina marketizacija v
slovenski znanstveni literaturi. Medtem, ko se v angleški literaturi po-
javi sredi devetdesetih let, je v slovenski znanstveni literaturi zaznati
njegovo uporabo šele po letu 2000. Tudi sicer sam termin in pojav v slo-
91
Preglednica 3.3 Opredelitve marketizacije visokega šolstva pri tujih avtorjih
Avtor Opredelitev
Waslander in Neformalni dogovori, ki jih ustvarijo deležniki, še posebno šole, ki
Thrupp (1995) iščejo spremembe ali spremenijo naravo tekmovanja, s katerim se
soočajo, so torej boljši indikatorji marketizacijskih procesov kakor
formalne zahteve, ki jih vzpostavi zakonodaja.
Kenway in Ep- Proces marketizacije je največkrat postopen in tesno povezan s šti-
stein (1996) rimi koncepti: deregulacija izobraževanja, prosta izbira institucije,
ukinitev šolskih področij, večja pooblastila managementu izobra-
ževalnih organizacij ter decentralizacija. Cilj pa je večja konkurenč-
nost in selekcija med izobraževalnimi organizacijami.
Slaughter in Orientacija k tržni etiki ter zasebnim interesom se prekriva z mar-
Leslie (1997) ketizacijo visokega šolstva, zaznamovano z močnimi partnerstvi
z visokotehnološkimi industrijami, primernimi novimi organiza-
cijskimi oblikami proizvajanja znanja ter naraščajoče manageriali-
stičnim načinom upravljanja institucij.
Johnstone Marketizacijo lahko razumemo tudi kot obliko privatizacije viso-
(1998) kega šolstva v smislu, da se takrat, ko je visoko šolstvo izposta-
vljeno tržnemu kontekstu, pričnejo razvijati zasebni zavodi, ki pri-
silijo javne zavode v tekmovanje in v uporabo standardov in praks,
ki se uporabljajo v zasebnem sektorju. Vladni ukrepi lahko nadalje
ohrabrijo javne zavode k tekmovanju in k obnašanju, podobnemu
tistemu v zasebnem sektorju. Privatizacija je vzrok in posledica
procesa marketizacije, ki ima za rezultat brisanje meja med zaseb-
nim in javnim.
Dill in Teixeira Marketizacijske politike naj bi bile usmerjene v povečevanje učin-
(2000) kovitosti sektorja (s spodbujanjem konkurenčnosti in uvajanjem
shem za nagrajevanje po uspešnosti, usmerjene), institucije in štu-
dentje pa naj bi se bolj zavedali posledic svojih odločitev v smislu
stroškov.
Nadaljevanje na naslednji strani
Kako je torej v dostopni domači in tuji znanstveni literaturi oprede-
ljen pojem marketizacije visokega šolstva?
Ugotovimo lahko, da je navkljub različnim odtenkom pojem marketi-
zacije visokega šolstva definiran dokaj enolično, razlike se da občutiti le
pri interpretiranih razlogih ali posledicah marketizacije izobraževanja,
odvisno tudi od političnih in svetovnonazorskih pogledov obravnava-
nega avtorja (preglednica 3.3).
Opazen je tudi kronološki zamik uveljavitve termina marketizacija v
slovenski znanstveni literaturi. Medtem, ko se v angleški literaturi po-
javi sredi devetdesetih let, je v slovenski znanstveni literaturi zaznati
njegovo uporabo šele po letu 2000. Tudi sicer sam termin in pojav v slo-
91
