Page 94 - Faganel, Armand, in Anita Trnavčević. 2017. Marketizacijski diskurz v izobraževanju. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 94
3 Dekonstrukcija besedil
Preglednica 3.3 Nadaljevanje s prejšnje strani
Avtor Opredelitev
Hood (2000) Izraba trga ali marketinških mehanizmov, z eksplicitnim ali impli-
citnim namenom izboljšanja aktivnosti javnega sektorja, vključno
s proizvodnjo javnih dobrin.
Jongbloed Marketizacija koristi spodbujanju izvajalcev, da posvečajo več po-
(2000) zornosti študentom ter inoviranju pri izobraževanju in raziskova-
nju.
Whitty in Po- Marketizacija se uporablja za opisovanje aktualnih sprememb pri
wer (2000) obravnavanju javnega dobra, a je le površno definirana.
Bok (2003) Marketizacija je lahko koristna v smislu večje učinkovitosti, odgo-
vornosti in manjše birokratizacije, vendar pa meni da je njen obseg
prerasel prek vseh meja in da lahko postavljanje dobička kot enega
izmed pomembnih ciljev visokega šolstva spodnese in ogrozi aka-
demske vrednote ter vodi h komercializaciji izobraževanja.
Jongbloed Marketizacijske politike v visokem šolstvu ciljajo na krepitev izbire
(2003) za študentov ter liberalizacijo trgov, da bi izboljšali kakovost in pe-
strost storitev, ki jih ponujajo izvajalci visokošolskih storitev.
Schelble (2006) Meni, da stratege madžarske visokošolske politike bolj kot dob-
robit madžarskega prebivalstva skrbijo interesi mednarodne fi-
nančne skupnosti in priporoča, da pri evalvaciji prenove nacional-
nega visokega šolstva poleg morebitnih koristi upoštevamo tudi
škodljive vplive marketizacije nekoč deklarirano javne storitve.
Furedi (2011) Razume marketizacijo kot politično ideološki proces, pa tudi kot
ekonomski fenomen.
venski znanstveni literaturi nista zelo podrobno raziskana, še manj pa
marketizacija na področju visokega šolstva. Na Google Učenjaku tako
zasledimo v slovenskem jeziku 7 virov na temo marketizacija izobraže-
vanja od leta 2013 dalje, 0 objav na temo marketizacijski procesi in izo-
braževanje od leta 2013 dalje, 13 objav na temo marketizacijski procesi
in visoko šolstvo (od tega 2 vira nista neposredno vsebinsko povezana
z marketizacijo) od leta 2013 do aprila 2017, ko nastaja pričujoča mono-
grafija. Zdi se, da smo v slovenskem prostoru spregledali oziroma nismo
posvetili pozornosti tistim procesom, ki v globalnem akademskem oko-
lju definirajo visokošolski prostor. Poudarek na objavah v slovenskem
jeziku je pomemben zato, ker članki v slovenskem jeziku tudi osveščajo
strokovno in znanstveno skupnost ter posledično spodbujajo k aktiv-
nem delovanju in razpravam.
Če poskušamo povzeti najpomembnejše poudarke iz definicij marke-
tizacije visokega šolstva, bi lahko rekli, da gre za organiziran globalni
92
Preglednica 3.3 Nadaljevanje s prejšnje strani
Avtor Opredelitev
Hood (2000) Izraba trga ali marketinških mehanizmov, z eksplicitnim ali impli-
citnim namenom izboljšanja aktivnosti javnega sektorja, vključno
s proizvodnjo javnih dobrin.
Jongbloed Marketizacija koristi spodbujanju izvajalcev, da posvečajo več po-
(2000) zornosti študentom ter inoviranju pri izobraževanju in raziskova-
nju.
Whitty in Po- Marketizacija se uporablja za opisovanje aktualnih sprememb pri
wer (2000) obravnavanju javnega dobra, a je le površno definirana.
Bok (2003) Marketizacija je lahko koristna v smislu večje učinkovitosti, odgo-
vornosti in manjše birokratizacije, vendar pa meni da je njen obseg
prerasel prek vseh meja in da lahko postavljanje dobička kot enega
izmed pomembnih ciljev visokega šolstva spodnese in ogrozi aka-
demske vrednote ter vodi h komercializaciji izobraževanja.
Jongbloed Marketizacijske politike v visokem šolstvu ciljajo na krepitev izbire
(2003) za študentov ter liberalizacijo trgov, da bi izboljšali kakovost in pe-
strost storitev, ki jih ponujajo izvajalci visokošolskih storitev.
Schelble (2006) Meni, da stratege madžarske visokošolske politike bolj kot dob-
robit madžarskega prebivalstva skrbijo interesi mednarodne fi-
nančne skupnosti in priporoča, da pri evalvaciji prenove nacional-
nega visokega šolstva poleg morebitnih koristi upoštevamo tudi
škodljive vplive marketizacije nekoč deklarirano javne storitve.
Furedi (2011) Razume marketizacijo kot politično ideološki proces, pa tudi kot
ekonomski fenomen.
venski znanstveni literaturi nista zelo podrobno raziskana, še manj pa
marketizacija na področju visokega šolstva. Na Google Učenjaku tako
zasledimo v slovenskem jeziku 7 virov na temo marketizacija izobraže-
vanja od leta 2013 dalje, 0 objav na temo marketizacijski procesi in izo-
braževanje od leta 2013 dalje, 13 objav na temo marketizacijski procesi
in visoko šolstvo (od tega 2 vira nista neposredno vsebinsko povezana
z marketizacijo) od leta 2013 do aprila 2017, ko nastaja pričujoča mono-
grafija. Zdi se, da smo v slovenskem prostoru spregledali oziroma nismo
posvetili pozornosti tistim procesom, ki v globalnem akademskem oko-
lju definirajo visokošolski prostor. Poudarek na objavah v slovenskem
jeziku je pomemben zato, ker članki v slovenskem jeziku tudi osveščajo
strokovno in znanstveno skupnost ter posledično spodbujajo k aktiv-
nem delovanju in razpravam.
Če poskušamo povzeti najpomembnejše poudarke iz definicij marke-
tizacije visokega šolstva, bi lahko rekli, da gre za organiziran globalni
92
