Page 95 - Faganel, Armand, in Anita Trnavčević. 2017. Marketizacijski diskurz v izobraževanju. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 95
Refleksija in diskusija 3.14
Preglednica 3.4 Opredelitve marketizacije visokega šolstva pri domačih avtorjih
Avtor Opredelitev
Trnavčevič Marketizacija spreminja tudi starše/študente (odvisno od starosti
(2001) študentov) v odločevalce in odjemalce na izobraževalnih trgih.
Novak (2002) Proces marketizacije šolstva je med mitom in realnostjo, kar po-
meni, da je delno že uresničen, delno pa še ni. Pomeni križanje
edukacije z managementom in marketingom. Popolna marketiza-
cija bi pomenila uničenje šole kot posebne edukacijske ustanove.
[. . .] Z marketizacijo naj bi odpravljali polarizacijo med trgom in
državo. Pri tem ostane odprto vprašanje, v katerih primerih je de-
lovanje trga nasprotno politiki države in v katerih primerih ni.
Koren (2005) Tudi v slovenskih šolah so marketizacijski procesi kot so decentra-
lizacija, deregulacija, financiranje kot glavarina in večja avtonomija
šol spodbudili šole, da so usmerile svoje delovanje v izboljšanje ka-
kovosti dela.
Trnavčevič et Marketizacijo izobraževanja uporabljajo mnogi avtorji kot krovni
al. (2007) koncept, v katerega so zajeti procesi deregulacije, decentralizacije
itd. Nekateri jo uporabljajo tudi kot sinonim privatizaciji, mi pa ta
dva koncepta ločujemo, saj je marketizacija značilnost javnega šol-
stva in ne vodi samoumevno v privatizacijo.
Novak (2009, Tržna naravnanost šole ni ključna le za njeno preživetje, ampak
168) tudi za razvoj, ki nastaja na osnovi tekmovalnosti med šolami npr.
v učni uspešnosti učencev in v povezovanju z drugimi šolami. So-
delovanje šole s starši in z drugimi ustanovami v lokalni, regio-
nalni ali širši skupnosti je posledica te marketizacije. Čim bolj je
šola povezana s svojim ožjim in širšim okoljem, tem laže črpa iz
njega pozitivne spodbude za razvoj in tem bolj je uspešna.
Novak (2009, Marketizacija vključuje večjo vlogo korporacij v izobraževanju.
170) [. . .] Marketizacija šolstva je že del našega vsakdana in je v našem
prostoru že relativno dobro uveljavljena. Ne da se je več zanikati,
lahko pa se kritizira njene socialno izključevalne učinke in poveče-
vanje neenakosti.
Sikošek in Tr- Marketizacija je za razliko od marketinga povezana s politikami
navčevič (2011) (policy), ki s spodbudami, ukrepi in finančnimi »pritiski« pripomo-
rejo, da šole spremenijo svoje ravnanje in začnejo delovati tržno.
proces odmikanja od obravnavanja visokošolskega izobraževalnega sis-
tema kot javne dobrine, ki koristi celotni družbi, k zavzemanju za in-
dividualna vlaganja v zasebnikovo visokošolsko izobraževanje, saj naj
bi imel koristi od tega izobraževanja predvsem sam. O procesu lahko
rečemo, da je organiziran zato, ker je v ozadju premišljena agenda med-
narodnih akterjev. Ob tem državna zakonodaja spodbuja visokošolske
organizacije k tekmovanju za redke resurse, pogosto tudi aktivno posre-
93
Preglednica 3.4 Opredelitve marketizacije visokega šolstva pri domačih avtorjih
Avtor Opredelitev
Trnavčevič Marketizacija spreminja tudi starše/študente (odvisno od starosti
(2001) študentov) v odločevalce in odjemalce na izobraževalnih trgih.
Novak (2002) Proces marketizacije šolstva je med mitom in realnostjo, kar po-
meni, da je delno že uresničen, delno pa še ni. Pomeni križanje
edukacije z managementom in marketingom. Popolna marketiza-
cija bi pomenila uničenje šole kot posebne edukacijske ustanove.
[. . .] Z marketizacijo naj bi odpravljali polarizacijo med trgom in
državo. Pri tem ostane odprto vprašanje, v katerih primerih je de-
lovanje trga nasprotno politiki države in v katerih primerih ni.
Koren (2005) Tudi v slovenskih šolah so marketizacijski procesi kot so decentra-
lizacija, deregulacija, financiranje kot glavarina in večja avtonomija
šol spodbudili šole, da so usmerile svoje delovanje v izboljšanje ka-
kovosti dela.
Trnavčevič et Marketizacijo izobraževanja uporabljajo mnogi avtorji kot krovni
al. (2007) koncept, v katerega so zajeti procesi deregulacije, decentralizacije
itd. Nekateri jo uporabljajo tudi kot sinonim privatizaciji, mi pa ta
dva koncepta ločujemo, saj je marketizacija značilnost javnega šol-
stva in ne vodi samoumevno v privatizacijo.
Novak (2009, Tržna naravnanost šole ni ključna le za njeno preživetje, ampak
168) tudi za razvoj, ki nastaja na osnovi tekmovalnosti med šolami npr.
v učni uspešnosti učencev in v povezovanju z drugimi šolami. So-
delovanje šole s starši in z drugimi ustanovami v lokalni, regio-
nalni ali širši skupnosti je posledica te marketizacije. Čim bolj je
šola povezana s svojim ožjim in širšim okoljem, tem laže črpa iz
njega pozitivne spodbude za razvoj in tem bolj je uspešna.
Novak (2009, Marketizacija vključuje večjo vlogo korporacij v izobraževanju.
170) [. . .] Marketizacija šolstva je že del našega vsakdana in je v našem
prostoru že relativno dobro uveljavljena. Ne da se je več zanikati,
lahko pa se kritizira njene socialno izključevalne učinke in poveče-
vanje neenakosti.
Sikošek in Tr- Marketizacija je za razliko od marketinga povezana s politikami
navčevič (2011) (policy), ki s spodbudami, ukrepi in finančnimi »pritiski« pripomo-
rejo, da šole spremenijo svoje ravnanje in začnejo delovati tržno.
proces odmikanja od obravnavanja visokošolskega izobraževalnega sis-
tema kot javne dobrine, ki koristi celotni družbi, k zavzemanju za in-
dividualna vlaganja v zasebnikovo visokošolsko izobraževanje, saj naj
bi imel koristi od tega izobraževanja predvsem sam. O procesu lahko
rečemo, da je organiziran zato, ker je v ozadju premišljena agenda med-
narodnih akterjev. Ob tem državna zakonodaja spodbuja visokošolske
organizacije k tekmovanju za redke resurse, pogosto tudi aktivno posre-
93
