Page 24 - Novak, Rajko, in Aleksander Janeš. 2017. Merjenje zrelosti procesne usmerjenosti. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 24
Merjenje zrelosti procesne usmerjenosti
Druga hipoteza se nanaša na dojemanje procesne usmerjenosti vrh-
njega oziroma srednjega in nižjega managementa. Praksa pogosto opo-
zarja, da vrhnji management pozitivneje ocenjuje zrelost procesne usmer-
jenosti in uspešnost managementa poslovnih procesov. Od tod druga
hipoteza, ki smo jo preverili z empirično raziskavo:
Hipoteza 2: Srednji in nižji management kritičneje ocenjuje uspešnost
udejanja procesne usmerjenosti in managementa poslovnih procesov od vrh-
njega vodstva.
Predstavitev raziskovalnih metod
Raziskava je po svoji paradigmi kvantitativna, saj sloni na merjenju zrelo-
sti procesne usmerjenosti z izbranim merskim instrumentom (Hair idr.
2006). V meritev smo vključili organizacije s področja proizvodnje, pre-
24 nosa in distribucije električne energije v Sloveniji.
Za dosego prvega cilja smo pregledali in analizirali literaturo s področ-
ja procesne usmerjenosti in managementa poslovnih procesov ter njune-
ga pomena za uspešno poslovanje organizacij.
Za dosego drugega cilja smo s pregledom relevantne literature in virov
preučili uveljavljene modele zrelosti procesne usmerjenosti in njihov po-
men za uspešno uveljavljanje managementa poslovnih procesov.
Za dosego tretjega cilja smo izvedli meritev zrelosti procesne usmer-
jenosti v organizacijah s področja proizvodnje, prenosa in distribucije
električne energije v Sloveniji. V raziskavo smo vključili 19 organizacij s
področja proizvodnje, prenosa in distribucije električne energije v Slove-
niji. Vključili smo tudi družbo Informatika, d. d., ki za nekatere družbe
v omenjeni verigi izvaja IT-storitve, zato njeni vodje dobro poznajo pro-
cese v elektroenergetiki. V anketiranje smo vključili tako vrhnji, srednji
kot nižji management ter managerje projektov. Velikost populacije je bila
450 managerjev in vzorec anketiranih je zajel celotno populacijo, tj. 450
managerjev. Vprašalniki so bili anketirancem posredovani v soglasju in s
podporo predsednikov uprav oziroma direktorjev organizacij po ustalje-
nih poteh notranjega obveščanja, zaradi česar smo lahko pričakovali višjo
odzivnost anketirancev. Kot merilni instrument smo uporabili anketni
vprašalnik s 7-stopenjsko Likertovo lestvico, ki omogoča dovolj možnos-
ti za izražanje stopnje strinjanja (Škrinjar 2010). Anketiranje smo izvedli
preko spletnega portala EnKlikAnketa z uporabo odprtokodne aplikaci-
je 1KA.3 Vprašalnik smo predhodno preskusili na testnem vzorcu 34 re-
3 1KA je ime aplikacije za brezplačno storitev spletnega anketiranja, ki jo razvija Center za druž-
boslovno informatiko (CDI) Fakultete za družbene vede Univerze v Ljubljani.
Druga hipoteza se nanaša na dojemanje procesne usmerjenosti vrh-
njega oziroma srednjega in nižjega managementa. Praksa pogosto opo-
zarja, da vrhnji management pozitivneje ocenjuje zrelost procesne usmer-
jenosti in uspešnost managementa poslovnih procesov. Od tod druga
hipoteza, ki smo jo preverili z empirično raziskavo:
Hipoteza 2: Srednji in nižji management kritičneje ocenjuje uspešnost
udejanja procesne usmerjenosti in managementa poslovnih procesov od vrh-
njega vodstva.
Predstavitev raziskovalnih metod
Raziskava je po svoji paradigmi kvantitativna, saj sloni na merjenju zrelo-
sti procesne usmerjenosti z izbranim merskim instrumentom (Hair idr.
2006). V meritev smo vključili organizacije s področja proizvodnje, pre-
24 nosa in distribucije električne energije v Sloveniji.
Za dosego prvega cilja smo pregledali in analizirali literaturo s področ-
ja procesne usmerjenosti in managementa poslovnih procesov ter njune-
ga pomena za uspešno poslovanje organizacij.
Za dosego drugega cilja smo s pregledom relevantne literature in virov
preučili uveljavljene modele zrelosti procesne usmerjenosti in njihov po-
men za uspešno uveljavljanje managementa poslovnih procesov.
Za dosego tretjega cilja smo izvedli meritev zrelosti procesne usmer-
jenosti v organizacijah s področja proizvodnje, prenosa in distribucije
električne energije v Sloveniji. V raziskavo smo vključili 19 organizacij s
področja proizvodnje, prenosa in distribucije električne energije v Slove-
niji. Vključili smo tudi družbo Informatika, d. d., ki za nekatere družbe
v omenjeni verigi izvaja IT-storitve, zato njeni vodje dobro poznajo pro-
cese v elektroenergetiki. V anketiranje smo vključili tako vrhnji, srednji
kot nižji management ter managerje projektov. Velikost populacije je bila
450 managerjev in vzorec anketiranih je zajel celotno populacijo, tj. 450
managerjev. Vprašalniki so bili anketirancem posredovani v soglasju in s
podporo predsednikov uprav oziroma direktorjev organizacij po ustalje-
nih poteh notranjega obveščanja, zaradi česar smo lahko pričakovali višjo
odzivnost anketirancev. Kot merilni instrument smo uporabili anketni
vprašalnik s 7-stopenjsko Likertovo lestvico, ki omogoča dovolj možnos-
ti za izražanje stopnje strinjanja (Škrinjar 2010). Anketiranje smo izvedli
preko spletnega portala EnKlikAnketa z uporabo odprtokodne aplikaci-
je 1KA.3 Vprašalnik smo predhodno preskusili na testnem vzorcu 34 re-
3 1KA je ime aplikacije za brezplačno storitev spletnega anketiranja, ki jo razvija Center za druž-
boslovno informatiko (CDI) Fakultete za družbene vede Univerze v Ljubljani.
