Page 38 - Novak, Rajko, in Aleksander Janeš. 2017. Merjenje zrelosti procesne usmerjenosti. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 38
Merjenje zrelosti procesne usmerjenosti
ct. V 60-ih letih se je PDCA-krog na Japonskem razvil v krog nenehnega
izboljševanja in managersko orodje (Moen in Norman 2006). Zaradi iz-
jemno hitrega in uspešnega razvoja Japonske se je uporaba PDCA-kroga
nato hitro širila in uveljavila tudi drugod po svetu.
Standard ISO 9001 pa vse od prve izdaje ni omogočal le učenja in
izboljševanja, ampak tudi certificiranje s strani neodvisnih certifikacij-
skih organov. Certifikati potrjujejo, da organizacije uspešno izvajajo sis-
tem vodenja kakovosti ter s tem nenehno izboljšujejo kakovost izdelkov
in storitev v zadovoljstvo svojih odjemalcev. To priložnost so odjemal-
ci, najprej v avtomobilski industriji, nato pa tudi v drugih panogah hitro
prepoznali in od svojih dobaviteljev zahtevali, da svojo kakovost in spo-
sobnost nenehnega izboljševanja potrdijo z neodvisnim certifikatom. To
je bil eden ključnih razlogov za intenzivno rast uporabe standarda v sve-
38 tu. Po podatkih ISO je imelo konec leta 2014 v svetu kar 1.138.155 organi-
zacij certifikat ISO 9001 (ISO 2015). Prav zaradi tega izjemnega prispev-
ka k popularizaciji procesnega pristopa zaslužijo zahteve standarda tudi
našo pozornost.
Snovalci standarda spremljajo in analizirajo najuspešnejše pristope na
področju managementa kakovosti v svetu in jih v razumljivem časovnem
zamiku, 5 do 10 let, po doseženem konsenzu glede njihove uspešnosti v
praksi povzemajo v zahtevah standarda. Leta 2000 so zahteve standar-
da tako povzele splošno spoznanje, da mora biti sistem vodenja kakovosti
procesno zasnovan (SIST 2000). To spoznanje so snovalci standarda v slo-
varju ISO 9000 (SIST 2005, 5) najprej povzeli v dve izmed takrat osmih
»načel vodenja kakovosti«, in sicer:
1 Procesni pristop: želeni rezultat se doseže uspešneje, kadar se ak-
tivnosti in z njimi povezani viri vodijo kot proces.
2 Sistemski pristop k vodenju: identificiranje, razumevanje in vo-
denje med seboj povezanih procesov kot sistem pripomorejo k
uspešnosti in učinkovitosti organizacije pri doseganju njenih ci-
ljev.
Ti dve načeli so nato snovalci konkretizirali v zahtevah standarda. Za
naše razumevanje so najpomembnejše splošne zahteve v točki 4.1, ki jih
sporočilno vizualizira slika 5.
ct. V 60-ih letih se je PDCA-krog na Japonskem razvil v krog nenehnega
izboljševanja in managersko orodje (Moen in Norman 2006). Zaradi iz-
jemno hitrega in uspešnega razvoja Japonske se je uporaba PDCA-kroga
nato hitro širila in uveljavila tudi drugod po svetu.
Standard ISO 9001 pa vse od prve izdaje ni omogočal le učenja in
izboljševanja, ampak tudi certificiranje s strani neodvisnih certifikacij-
skih organov. Certifikati potrjujejo, da organizacije uspešno izvajajo sis-
tem vodenja kakovosti ter s tem nenehno izboljšujejo kakovost izdelkov
in storitev v zadovoljstvo svojih odjemalcev. To priložnost so odjemal-
ci, najprej v avtomobilski industriji, nato pa tudi v drugih panogah hitro
prepoznali in od svojih dobaviteljev zahtevali, da svojo kakovost in spo-
sobnost nenehnega izboljševanja potrdijo z neodvisnim certifikatom. To
je bil eden ključnih razlogov za intenzivno rast uporabe standarda v sve-
38 tu. Po podatkih ISO je imelo konec leta 2014 v svetu kar 1.138.155 organi-
zacij certifikat ISO 9001 (ISO 2015). Prav zaradi tega izjemnega prispev-
ka k popularizaciji procesnega pristopa zaslužijo zahteve standarda tudi
našo pozornost.
Snovalci standarda spremljajo in analizirajo najuspešnejše pristope na
področju managementa kakovosti v svetu in jih v razumljivem časovnem
zamiku, 5 do 10 let, po doseženem konsenzu glede njihove uspešnosti v
praksi povzemajo v zahtevah standarda. Leta 2000 so zahteve standar-
da tako povzele splošno spoznanje, da mora biti sistem vodenja kakovosti
procesno zasnovan (SIST 2000). To spoznanje so snovalci standarda v slo-
varju ISO 9000 (SIST 2005, 5) najprej povzeli v dve izmed takrat osmih
»načel vodenja kakovosti«, in sicer:
1 Procesni pristop: želeni rezultat se doseže uspešneje, kadar se ak-
tivnosti in z njimi povezani viri vodijo kot proces.
2 Sistemski pristop k vodenju: identificiranje, razumevanje in vo-
denje med seboj povezanih procesov kot sistem pripomorejo k
uspešnosti in učinkovitosti organizacije pri doseganju njenih ci-
ljev.
Ti dve načeli so nato snovalci konkretizirali v zahtevah standarda. Za
naše razumevanje so najpomembnejše splošne zahteve v točki 4.1, ki jih
sporočilno vizualizira slika 5.
